Jedro

Sklep o prenosu terjatve v izterjavo predstavlja zgolj procesno-tehničen sklep, ob njegovi izdaji pa sodišče ne preverja obstoja in višine izterjevane terjatve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prenosu terjatve odločilo, da se na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 23. 1. 2015 o rubežu denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika R. d.o.o., na predlog upnika dovoli prenos zarubljene terjatve (po pogodbi o prevzemu dolga v višini 994.293,78 EUR in po kratkoročno danem posojilu v višini 18.000,00 EUR) v izterjavo do višine upnikove terjatve. Dodalo je še pojasnilo, da je prenos terjatve opravljen, ko sodišče vroči sklep o prenosu dolžnikovemu dolžniku.

2. Zoper ta sklep je dolžnik po pooblaščenki vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Opozarja, da je upnikova terjatev že poplačana. V imenu dolžnika jo je poplačal dolžnikov dolžnik R. d.o.o., in sicer dne 31. 3. 2015 znesek glavnice 2.451,96 EUR, dne 5. 3. 2015 pa še znesek stroškov oziroma pripadkov v skupni višini 182,90 EUR. Zato sodišču predlaga, naj izvršbo ustavi, izpodbijani sklep razveljavi ter morebitne nadaljnje stroške, ki so nastali po poplačilu, naloži v plačilo upniku. Pritožbi prilaga dve potrdili o plačilu in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

5. Sklep o prenosu terjatve, s katerim sodišče na upnikov predlog prenese nanj zarubljeno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika v izterjavo ali namesto plačila (114. člen ZIZ), sme sodišče izdati, ko so za to izpolnjeni določeni procesni pogoji, med katerimi je najpomembnejši ta, da je sklep o rubežu terjatve že pravnomočen (glej 115. in 116. člen ZIZ).

6. Dolžnik v pritožbi ne zatrjuje, da procesni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa ne bi bili izpolnjeni, temveč opozarja na dejstvo, da je bila izterjevana terjatev poplačana že pred izdajo izpodbijanega sklepa. Ta pritožbeni razlog za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni pravno pomemben. Izpodbijani sklep o prenosu terjatve v izterjavo namreč predstavlja zgolj procesno-tehničen sklep, ki v postopku izvršbe na dolžnikovo denarno terjatev logično sledi predhodno izdanemu sklepu o rubežu terjatve, ob njegovi izdaji pa sodišče ne preverja obstoja in višine izterjevane terjatve. Ker uveljavljeni pritožbeni razlog po svoji vsebini predstavlja ugovorni razlog (primerjaj 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ), pa bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka o njem odločiti kot o ugovoru po izteku roka (tretji odstavek 61. člena v zvezi s 56. členom ZIZ).

7. Glede na to, da višje sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.