Jedro

Dejanske ugotovitve so bile, da tožnica ni zaposlena in to ne po svoji krivdi, kar zadošča (trenutno) za določitev preživnine zanjo. Pridobitna sposobnost in pridobivanje finančnih sredstev s popoldansko obrtjo pa je okoliščina, ki jo bo sodišče raziskalo v morebitnem drugem sporu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, skupna otroka dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, določilo mesečno preživnino v skupnem znesku 55.000 SIT in jo naložilo v plačilo očetu. Delno je ugodilo še zahtevku za plačevanje preživnine razvezani ženi in naložilo preživnino v mesečnem znesku 15.000 SIT v plačevanje razvezanemu možu. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo glede višine preživnine za mladoletna otroka, delno pa ji je ugodilo glede preživnine za razvezano ženo in to preživnino znižalo na 5.000 SIT mesečno. Pritožbo tožnice je v celoti zavrnilo.

Zoper tako pravnomočno sodbo je toženec vložil pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji ponuja svoj izračun stroškov za mladoletna otroka in predlaga znižanje preživnine na 20.000 SIT za vsakega izmed sinov. Poudarja, da ima le okoli 200.000 SIT pokojnine, da sta otroka 7 dni v mesecu pri njemu v oskrbi, da so njune potrebe ocenjene previsoko. Opozarja na svoje kreditne obveznosti, ki jih je povzročila tožnica, ko je dvignila denar z njegovega tekočega računa, sedaj pa mora on plačevati dolg. Toženec trdi, da mati zasluži več, kot je bilo ugotovljeno. Napačno je bil upoštevan otroški dodatek, ki ga prejema mati. Tožencu ostane po plačilu vseh preživninskih obveznosti premalo sredstev za lastno preživljanje. Glede preživnine za razvezano ženo revident trdi, da zahtevek ni utemeljen. Tožnica je stara 43 let, zaposlena za določen čas, pridobitno sposobna in ji pri preživljanju pomaga tudi sedanji prijatelj. O teh okoliščinah izpodbijana sodba nima razlogov in je ni mogoče preizkusiti. Revizija predlaga znižanje določene preživnine za oba otroka in zavrnitev zahtevka za plačevanje preživnine tožnici.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 12/03 - p.b., ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je pri preizkusu utemeljenosti revizijskih trditev vezano na ugotovljeno dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje, saj revizije ni dovoljeno vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato revizijsko sodišče odgovarja revidentu le na tiste očitke v reviziji, ki se ne nanašajo na njegovo nezadovoljstvo z ugotovljenim dejanskim stanjem. Tovrstni očitki v reviziji pa se v dobršni meri nanašajo ravno na ugotovljene potrebe mladoletnih otrok pravdnih strank in na višino preživnine, ki jo je dolžan plačevati oče. Tako sta sodišči ugotovili, da je starejši sin šoloobvezen, potrebe za njegovo osnovno oskrbo pa znašajo okoli 55.000 SIT.

Obsegajo stroške za šolske potrebščine, prehrano (tako v šoli kot sicer), zavarovanje, stroške, povezane s stanovanjem, obleko, obutvijo, higieno in majhnimi priboljški. Mlajši sin obiskuje vrtec, stroški zanj so malenkost nižji - okrog 48.000 SIT.

Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju s potrebami otrok in z možnostmi vsakega izmed staršev (79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS, št. 14/89, preč.b., ZZZDR). Mati je bila v času sojenja na prvi stopnji brezposelna, prej pa je delala za določen čas in prejemala dohodek okoli 69.000 SIT bruto (v letu 2002). Za oba otroka je prejemala otroški dodatek v skupni višini 33.000 SIT od 1.1.2002 dalje.

Prejemala je še denarno pomoč za plačilo najemnine za stanovanje (9.485 SIT) in v letu 2001 še enkratno denarno pomoč (14.503 SIT v letu 2001). Očetovi dohodki so redni, saj prejema pokojnino v višini nekaj čez 200.000 SIT. Glede na take ugotovitve revizijsko sodišče v celoti soglaša s porazdelitvijo finančnega bremena preživljanja skupnih otrok, kot je določeno v izpodbijanih sodbah. Ni mogoče sprejeti revizijskih očitkov, da je na očetu previsoko finančno breme. Dejstvo je, da so očetovi dohodki taki, da narekujejo višjo finančno obremenitev za preživljanje skupnih otrok. Revizijsko sodišče mora glede na revizijske očitke opozoriti, da plačevanje kreditnih obveznosti (ne glede na njihov izvor) ne more vplivati na določitev višine preživnine. Stroške individualnega gospodinjstva pa je sodišče upoštevalo pri oceni očetovih zmožnosti za višino denarnega prispevka k preživljanju skupnih otrok. Sodišči sta tako pravilno uporabili materialno pravo za določitev višine preživnine za skupna otroka in drugačni revizijski očitki niso utemeljeni.

Razvezani zakonec utemeljeno zahteva preživnino zase, če ni preskrbljen in nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali pa takrat, ko je nezaposlen in se ne more zaposliti (81. člen ZZZDR). Tožnica ni zaposlena, zaposlitev sicer išče, vendar se ne more zaposliti. Delo je opravljala v okviru javnih del in za določen čas. V času sojenja je bila stara 43 let, po poklicu je ekonomski tehnik. Sodišče je ugotovilo, da glede na take okoliščine izpolnjuje zakonsko predpisane kriterije za določitev preživnine zase.

Revizijsko sodišče ob tem ugotavlja, da je svojo odločitev dovolj obširno in razumljivo obrazložilo. Revizija zato nima prav, da je izpodbijana sodba v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka. Enaka ugotovitev se nanaša na očitek o zmotni uporabi materialnega prava. V izpodbijani sodbi je natančno obrazloženo, katere materialnopravne kriterije mora razvezani zakonec izpolnjevati, da je upravičen do preživnine zase v breme razvezanega zakonca. Revizijsko sodišče mora tej oceni pritrditi. Vse tiste okoliščine, ki jih revizija našteva - pa so se pripetile po času zaključka glavne obravnave, pravno niso upoštevne v tem trenutku. To že sama revizija pove, zato niti revizijsko sodišče nanje ne bo odgovarjalo. Dejanske ugotovitve so bile, da tožnica ni zaposlena in to ne po svoji krivdi, kar zadošča (trenutno) za določitev preživnine zanjo. Pridobitna sposobnost in pridobivanje finančnih sredstev s popoldansko obrtjo pa je okoliščina, ki jo bo sodišče raziskovalo v morebitnem drugem sporu. Revizijske trditve o domnevnih težnjah po njegovi pokojnini pravno niso odločilne, zato revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.

Revizijsko sodišče je tako presodilo, da očitki v reviziji niso utemeljeni, zato je moralo revizijo zavrniti (378. člen ZPP).