Jedro

Vmesno je odločiti, da se polovica predujma za stroške izvršitelja plača pred pričetkom oprave izvršilnih dejanj za plačilo storitve rubeža premičnin in do takrat opravljenih storitev ter nastalih stroškov izvršitelja, drugo polovico pa po uspešnem rubežu premičnin, torej pred pričetkom prodaje zarubljenih premičnin.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da mora upnica založiti predujem v dveh enakih obrokih, in sicer prvi obrok v osmih dneh, drugega pa v osmih dneh po prvem uspešnem rubežu. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo izvršiteljico v konkretnem izvršilnem postopku (1. točka izreka sklepa) in upnici naložilo, da je v roku 8 dni dolžna založiti 192.000,00 SIT predujma na račun izvršiteljice (2. točka izreka sklepa). Zoper 2. točko izreka sklepa se je v roku pritožila upnica iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v novo odločanje. Navaja, da sodišče prve stopnje predujma ni določilo pravilno. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju pravilnik) sicer res določa, da sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanj izvršbe, vendar pa je sodišče s tem, ko je predujem določilo v višini 300 % cene storitev po tarifi št. 1, ta predujem ocenilo previsoko. Prodaja zarubljenih premičnih stvari se po določbah navedenega pravilnika lahko opravi na več načinov in ne samo z javno dražbo. Preostali načini prodaje so ocenjeni nižje od javne dražbe. Prav tako je sodišče previsoko ocenilo ostale stroške. Višina predujma za upnico pomeni dejansko skoraj deset mesečnih preživnin, katere pa dolžnica ne plačuje vse od leta 1995 in je verjetno, da upnica ne bo uspela izterjati preživnine v tem postopku. Poleg tega bi v skladu z 11. členom pravilnika sodišče lahko odredilo obročno plačilo predujma, saj vsa dejanja izvršbe ne bodo opravljena takoj. Pritožba je delno utemeljena. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je določilo predujem v višini 300 % cene storitev po tarifi št. 1 pravilnika. Po 11. členu pravilnika res sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanj izvršbe, vendar najmanj v višini 150 % cene storitev po tarifi št. 1. To ne pomeni, da je pri določitvi višine predujma sodišče povsem prosto, le da tega ne določi pod zneskom 150 % cene storitev po tarifi št. 1, ampak mora skrbno presoditi, koliko predvidoma bodo dejansko znašali izvršilni stroški izvršitelja in predujem določiti v tako ugotovljeni predvideni višini. Glede na višino terjatve, kar vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pri izračunu višine predujma, bo znašala cena storitve rubeža 1600 točk po tarifi št. 1 (100 %). Velika verjetnost je, da bodo zarubljene premične stvari prodajane na javni dražbi, ker je to prevladujoči način prodaje v izvršilnih postopkih in pride do prodaje z neposredno pogodbo in preko komisionarja le izjemoma, pri čemer je cena storitve organizacije in izvedbe javne dražbe v skladu s tretjo alineo tarife št. 3 enaka tarifi št. 1, torej 1600 točk (100 %). Verjetno pa je tudi, da bo znašala višina stroškov po tarifi št. 11 in kilometrina 100 % vrednosti po tarifi št. 1, torej nadaljnjih 1600 točk. Ob vrednosti točke 40,00 SIT vse skupaj znaša 192.000,00 SIT, kar je, po prepričanju pritožbenega sodišča, pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Zato pritožba upnice glede višine predujma ni utemeljena. Utemeljena pa je pritožba v delu, da se izvršilna dejanja ne bodo opravila istočasno, ampak postopoma, in bi bilo zato vmesno določiti obročno plačilo predujma, kar predvideva 11. člen pravilnika. Dejstvo je, da mora izvršitelj najprej premičnine zarubiti, s čimer bo upravičen do plačila storitve rubeža in do takrat nastalih storitev in stroškov. Šele po uspešnem rubežu bo lahko pristopil k prodaji zarubljenih premičnin oziroma če bo rubež neuspešen, prodaje ne bo. Zato je utemeljeno, da se polovico predujma založi pred pričetkom oprave posameznih izvršilnih dejanj, preostalo polovico pa šele po uspešnem rubežu. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in v izpodbijanem delu (2. točka izreka) sklep spremenilo tako, da je določilo založitev predujma v dveh enakih obrokih, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).