Jedro

Ker sta tožnikova starša ločena, bi morala toženka, upoštevaje določbo tretjega odstavka 10. člena ZUPJS, upoštevati, da družina šteje dva družinska člana in upoštevati le dohodke tožnika in njegove mame, tega pa toženka ni storila. Ne glede na navedeno sodišče ugotavlja, da upoštevanje očeta kot družinskega člana na pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi zahteve za dodelitev BPP ni vplivalo. Upoštevaje neosporavani povprečni mesečni dohodek tožnika (256,93 EUR) in povprečni mesečni dohodek mame (1.709,14 EUR), bi mesečni dohodek tožnika ob upoštevanju le dveh družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 983,035 EUR in torej še bolj presegal višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred delovnim sodiščem na prvi in drugi stopnji ter oprostitev plačila stroškov postopka v individualnem delovnem sporu.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se pri dodelitvi BPP upošteva tudi materialni položaj prosilca. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagateljev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca oz. družine se uporabljajo določbe 11. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Pri ugotavljanju lastnega dohodka kot podlage za odobritev BPP se kot lastni dohodek samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, kot lastni dohodek družine pa se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino v istem obdobju (20. člen ZSVarPre). Ne glede na druge zakonske določbe se BPP ne odobri samski osebi ali družini, ki razpolaga s premoženjem, ki presega mejni znesek 19.304,64 EUR, določen v prvem odstavku 27. člena ZSVarPre. Toženka ugotavlja, da je tožnik študent, ki živi z mamo A. A. in očetom B. B. in se skladno s 1. točko prvega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) šteje za družinskega člana. V času od 13. 10. 2021 do 12. 1. 2022 je tožnik prejel znesek 770,79 EUR oz. 256,93 EUR povprečno mesečno. Mama je v enakem obdobju prejela znesek 4.995,55 EUR oz. 1.665,18 EUR povprečno mesečno iz naslova plač in 131,89 EUR oz. 43,96 EUR povprečno mesečno iz naslova preostalih dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja. Oče pa je v relevantnem obdobju prejel znesek 1.860,00 EUR oz. 620,00 EUR povprečno mesečno iz naslova pokojnine. Ker družina šteje tri družinske člane, mesečni dohodek tožnika v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP znaša 862,02 EUR povprečno mesečno in presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 804,36 EUR. Tožnik ni upravičen do BPP, zato je toženka njegovo prošnjo zavrnila.

3. Tožnik vlaga tožbo v kateri pojasnjuje, da sta starša ločena. Sam živi z mamo na naslovu C., oče pa živi na naslovu D. To pomeni, da ima družina dva družinska člana in ne tri, kot to napačno izhaja iz izpodbijane odločbe.

4. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru med strankama ni sporna višina dohodkov, ki so jih prejeli tožnik in njegova starša, sporno je, ali tožnikova družina šteje dva ali tri družinske člane.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z ZSVarPre. Osnovni znesek minimalnega dohodka je v relevantnem obdobju znašal 402,18 EUR, dvakratnik navedenega zneska 804,36 EUR.

8. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

9. Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi BPP, 5. člen ZSVarPre napotuje (poleg določb, ki so v ZSVarPre) na ZUPJS. Ta v 10. členu določa osebe, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, in obseg premoženja, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi BPP. Pri tem se upoštevajo tako starši kot otroci, ki so jih starši dolžni preživljati po zakonu. Če je vlagatelj prošnje za dodelitev BPP otrok, ki so ga starši dolžni preživljati (to je oseba iz 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS), se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi njegovi starši (1. točka drugega odstavka 10. člena ZUPJS). Če starši vlagatelja ne živijo v zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti oziroma v registrirani istospolni partnerki skupnosti, se pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja upošteva le tisti izmed staršev, kot se starši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo (tretji odstavek 10. člena ZUPJS).

10. Tožnik v tožbi pojasnjuje, da sta starša ločena. Tožnik živi z mamo A. A. na C., oče B. B. pa živi na D. Sodišče ugotavlja, da je bilo toženki znano, da sta tožnikova starša razvezana, kljub temu pa je štela, da tožnik živi z mamo in očetom ter da ima družina tri družinske člane. Ker sta tožnikova starša ločena, bi morala toženka, upoštevaje določbo tretjega odstavka 10. člena ZUPJS, upoštevati, da družina šteje dva družinska člana in upoštevati le dohodke tožnika in njegove mame, tega pa toženka ni storila. Ne glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da upoštevanje očeta kot družinskega člana na pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi zahteve za dodelitev BPP ni vplivalo. Upoštevaje neosporavani povprečni mesečni dohodek tožnika (256,93 EUR) in povprečni mesečni dohodek mame (1.709,14 EUR), bi mesečni dohodek tožnika ob upoštevanju le dveh družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 983,035 EUR in torej še bolj presegal višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Zato je kljub nepravilnemu upoštevanju očeta kot družinskega člana pravilna in zakonita ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.

11. Ker tožnik finančnega pogoja za odobritev BPP ne izpolnjuje, je toženka tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP pravilno zavrnila, ne da bi presojala ostale za odobritev BPP relevantne okoliščine.

12. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo.

13. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno.