Jedro

Medtem ko je prevladujoči položaj mogoče opredeliti kot položaj ekonomske moči, ki jo uživa podjetje, kar mu daje moč, da deluje v znatni meri neodvisno od svojih konkurentov, kupcev in potrošnikov, je monopolni položaj mogoče opredeliti kot privilegiran položaj podjetja, v katerem so vsi drugi možni konkurenti izključeni iz konkurence pri prodaji izdelkov ali opravljanju storitev.

Obstoj prevladujočega položaja na upoštevnem trgu je predpogoj za njegovo zlorabo oziroma zloraba prevladujočega položaja na trgu predpostavlja obstoj prevladujočega položaja na trgu.

Pri zaključku, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, gre za pravni zaključek.

Uporaba pravnega pojma prevladujočega položaja (kar je manj od monopolnega položaja) predpostavlja celoten sklop dejstev, ki prevladujoči položaj utemeljujejo.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za novo končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku v celoti razveljavilo sklep o izvršbi 0005 Ig 2002/08037 z dne 22. 10. 2002, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, in zavrnilo tožbeni zahtevek (1. točka izreka). Posledično je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 2.547,64 EUR pravdnih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izdani sklep o izvršbi ohranilo v veljavi v 1. in 3. točki njegovega izreka, ugotovilo neobstoj v pobot uveljavljane terjatve tožene stranke v višini 5.164,41 EUR z zakonskimi obrestmi ter toženi stranki naložilo povrnitev 256,58 EUR stroškov postopka z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke dopustilo revizijo glede naslednjih vprašanj: Ali je pravilna takšna razlaga določb drugega in tretjega odstavka 10. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK), po kateri se je, kljub temu da med pravdnima strankama (do nastopa prekluzije) ni bil sporen obstoj monopolnega položaja tožeče stranke, ugovor tožene stranke o zlorabi tega položaja zavrnil kot nesklepčen, z utemeljitvijo, da niso bile opredeljeno navedene vse predpostavke za ugotavljanje prevladujočega položaja? Ali se določba 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) nanaša le na dejstva ali tudi na pravne kvalifikacije? Ali je bilo kršeno načelo kontradiktornosti iz 5. člena ZPP, če je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi tožeče stranke upoštevalo le njene prepozne navedbe, ne pa tudi pravočasnega odgovora tožene stranke na te navedbe? Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. člena ZPP ter določbi 285. in 358. člena ZPP, če je v novem sojenju spremenilo svoje predhodno pravno naziranje o sklepčnosti ugovora tožene stranke in v njeno škodo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (po pritožbi tožeče stranke), ne da bi bila tožena stranka predhodno seznanjena s spremenjenim pravnim naziranjem pritožbenega sodišča in imela možnost dopolniti svoj ugovor?

4. Po dopustitvi revizije je tožena stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo pritožbe tožeče stranke in potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje. Pri tem je zahtevala povrnitev revizijskih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila. Prvenstveno je predlagala njeno zavrženje (kot nepopolne), podrejeno pa njeno zavrnitev (kot neutemeljene). Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Revizija je dopustna (popolna).

6. Tožena stranka je v skladu z drugim odstavkom 373. člena ZPP reviziji priložila predlog za dopustitev revizije (priloga B10) in sklep o dopustitvi revizije (priloga B 11). Navedeno izhaja iz označbe sodnega administratorja na reviziji, popisa prilog in samega spisa.

7. Ker iz podatkov spisa izhaja, da je revizija popolna, ni podlage za njeno zavrženje (v skladu s prvim odstavkom 374. člena ZPP oziroma 377. členom ZPP).

Revizija je utemeljena.

8. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP), saj dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena (tretji odstavek 374. člena ZPP).

9. V navedenem okviru je bil opravljen tudi konkreten revizijski preizkus (sodba sodišča prve stopnje je bila namreč v ponovljenem postopku izdana 9. 3. 2010, kar je po uveljavitvi ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008) 1. 10. 2008).

Prvo dopuščeno vprašanje: Ali je pravilna takšna razlaga določb drugega in tretjega odstavka 10. člena ZPOmK, po kateri se je, kljub temu da med pravdnima strankama (do nastopa prekluzije) ni bil sporen obstoj monopolnega položaja tožeče stranke, ugovor tožene stranke o zlorabi tega položaja zavrnil kot nesklepčen, z utemeljitvijo, da niso bile opredeljeno navedene vse predpostavke za ugotavljanje prevladujočega položaja?

10. ZPOmK je prepovedoval zlorabo prevladujočega položaja na trgu (prvi odstavek 10. člena), pri čemer je konkretiziral pojem (položaj) prevladujočega položaja podjetja na trgu (drugi in tretji odstavek 10. člena), ne pa tudi pojma »trga«.

11. Za normativno konkretizacijo pojma prevladujočega položaja na trgu je nujna določitev upoštevnega trga (15. točka obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 749/2007 z dne 16. 12. 2008) oziroma »relevantn[ega] stvarn[ega] (produktn[ega] ali storitven[ega]) in geografsk[ega] trg[a]« (prvi odstavek obrazložitve na 3. strani izpodbijane sodbe). Glej tudi Obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL C 372 z dne 9. 12. 1997 in Posebna izdaja Uradnega lista Evropske unije v slovenskem jeziku, poglavje 8, zvezek 1, str. 155) ter Navodilo o načinu in pogojih določanja upoštevnega trga (Ur. l. RS, št. 83/2000).

12. Ker po presoji sodišča druge stopnje tožena stranka (tudi revidentka) ni navedla dejstev, »na podlagi katerih b[i bil]o mogoče opredeliti stvarni in geografski trg«, naj ne bi zadostila zahtevi po sklepčnosti svojega ugovora. Pomanjkljivo substanciranje je namreč stvar utemeljitve in s tem sklepčnosti ugovora. Vendar pa navedeno ne ustreza dejanskemu stanju. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je tožena stranka navedla, da je »[t]ožeča stranka v marcu 1999 začela s tržno politiko vezane trgovine z izrabljanjem absolutnega monopola na področju podatkovnih vodov«(1), s čimer je opredelila stvarni (produktni) trg, medtem ko geografski trg (Slovenija) posredno izhaja iz vsebine spora.

13. Opredelila pa je tudi enega od prevladujočih položajev na trgu iz 10. člena ZPOmK, in sicer »monopol na področju podatkovnih vodov«. Predmet spora v obravnavani zadevi je namreč zloraba prevladujočega položaja na trgu (kar je manj od monopolnega položaja), s katerim »je mišljen položaj, ko podjetje glede določenega blaga ali določene storitve nima konkurentov ali ima na trgu le nepomembno konkurenco ali ima v primerjavi s konkurenti občutno boljši položaj glede na tržni delež, možnosti za financiranje, možnosti za nakup in prodajo ali glede na dejstva, ki druga podjetja ovirajo pri vstopu na trg«. Medtem ko je prevladujoči položaj mogoče opredeliti kot položaj ekonomske moči, ki jo uživa podjetje(2), kar mu daje moč, da deluje v znatni meri neodvisno od svojih konkurentov, kupcev in potrošnikov, je monopolni položaj mogoče opredeliti kot privilegiran položaj podjetja, v katerem so vsi drugi možni konkurenti izključeni iz konkurence pri prodaji izdelkov ali opravljanju storitev. Ravno slednjega pa je zatrjevala tožena stranka.

14. Ker »[t]ožeča stranka ni [pravočasno] prerekala zatrjevanega prevladujočega položaja ………., čeprav je tožena stranka trditve o prevladujočem položaju tožeče stranke na področju podatkovnih vodov postavila že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in jih tekom prvega postopka večkrat ponovila«(3), sodišče druge stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da tožena stranka ni navedla dejstev in predlagala dokazov, ki omogočajo zaključek, da je tožeča stranka imela prevladujoč položaj na trgu. Več o tem glej v 21. in 22. točki obrazložitve.

Drugo dopuščeno vprašanje: Ali se določba 214. člena ZPP nanaša le na dejstva ali tudi na pravne kvalifikacije?

15. Iz vsebine 214. člena ZPP izhaja, da se priznanje nanaša le na dejstva in da so predmet priznanja le trditve o dejstvih, ne pa pravni zaključki ali pravne kvalifikacije.

16. Sicer pa je pritrditi sodišču druge stopnje, da je »[p]ojem prevladujočega položaja nekega subjekta na trgu pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti s pravno relevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki ga udejanjajo«. Vendar (kot obrazloženo) revidentka teh dejstev in okoliščin v svojem ugovoru ni navedla.

17. Zato pa je navedla, da je»[t]ožeča stranka v marcu 1999 začela s tržno politiko vezane trgovine z izrabljanjem absolutnega monopola na področju podatkovnih vodov«(4), to je z zlorabo prevladujočega položaja po 10. členu ZPOmK. Nasprotne navedbe tožeče stranke v odgovoru na revizijo (glej šesti odstavek njegove III. točke in njegovo II.2. točko) so protispisne (izkrivljene) in neutemeljene.

18. Revizijsko sodišče pritrjuje zaključku sodišča druge stopnje, da gre pri zaključku, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, za »pravni zaključek«. Hkrati pa dodaja, da uporaba pravnega pojma monopola (v konkretnem primeru »na področju podatkovnih vodov«) predpostavlja celoten sklop dejstev, ki monopol utemeljujejo.

19. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča druge stopnje (v sodbi [pravilno sklepu] I Cpg 1/2005 z dne 28. 11. 2006), da se tožeča stranka »ni osredotočeno (s konkretnimi navedbami) zoperstavila stališču, da ima prevladujoč položaj na trgu komunikacijskih vodov«, oziroma (v sodbi I Cpg 845/2010 z dne 2. 12. 2010) da je »opusti[la] konkretiziran[o] prerekanje te trditve«.

Tretje dopuščeno vprašanje: Ali je bilo kršeno načelo kontradiktornosti iz 5. člena ZPP, če je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi tožeče stranke upoštevalo le njene prepozne navedbe, ne pa tudi pravočasnega odgovora tožene stranke na te navedbe?

20. Na prvem naroku nove glavne obravnave smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti oziroma predložiti v dotedanjem postopku (drugi odstavek 362. člena ZPP). Navedeno smiselno velja tudi za navedbe v pripravljalnih vlogah, vloženih do prvega naroka nove glavne obravnave (peti odstavek v povezavi s četrtim odstavkom 286. člena ZPP).

21. Sodišče prve stopnje je v sodbi II Pg 485/2006-46 z dne 9. 3. 2010 ugotovilo, da je tožeča stranka prepozno ugovarjala svojemu prevladujočemu položaju. Tožeča stranka tega s pritožbo ni izpodbijala, temveč je navedla, da prekluzija dokazov ne pride v poštev, saj so bile trditve tožene stranke o njenem prevladujočem položaju »pavšalne in brez predlaganja kakršnegakoli preverljivega dokaza«(5). Ker »[t]ožeča stranka ni [pravočasno] prerekala zatrjevanega prevladujočega položaja ………., čeprav je tožena stranka trditve o prevladujočem položaju tožeče stranke na področju podatkovnih vodov postavila že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in jih tekom prvega postopka večkrat ponovila«(6), se je v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štel za priznan obstoj prevladujočega položaja na trgu (storitev zakupa) podatkovnih vodov.

22. Ker nezanikana dejstva štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP), priznana dejstva pa se ne dokazujejo (prvi odstavek 214. člena ZPP), in ker ni šlo za nedovoljeno razpolaganje stranke z zahtevkom (drugi odstavek 3. člena ZPP), sodišče druge stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da tožena stranka ni navedla dejstev in predlagala dokazov, ki omogočajo zaključek, da je tožeča stranka imela prevladujoč položaj na trgu.

Četrto dopuščeno vprašanje: Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. člena ZPP ter določbi 285. in 358. člena ZPP, če je v novem sojenju spremenilo svoje predhodno pravno naziranje o sklepčnosti ugovora tožene stranke in v njeno škodo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (po pritožbi tožeče stranke), ne da bi bila tožena stranka predhodno seznanjena s spremenjenim pravnim naziranjem pritožbenega sodišča in imela možnost dopolniti svoj ugovor?

23. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno samostojno ugotavljati, ali je v ugovoru zatrjevano dejansko stanje ustrezalo zakonskemu dejanskemu stanu prevladujočega položaja. To bi veljalo tudi v primeru, če stranka ne bi navedla kakšnega pravno relevantnega dejstva, ko bi bil sodnik dolžan v okviru materialnega procesnega vodstva (iz 285. člena ZPP) vzpodbuditi stranko, da navede manjkajoča dejstva.(7) Navedeno velja tudi za sodišče druge stopnje, pod pogoji iz drugega odstavka 351. člena ZPP. Vendar pa tožena stranka ni odgovorila na pritožbo (zoper drugo sodbo sodišča prve stopnje), v kateri se je tožeča stranka sklicevala na nesklepčnost ugovora, čeprav bi ob potrebni skrbnosti na takšno pravno kvalifikacijo sodišča druge stopnje lahko računala.

Odločitev o reviziji.

24. Glede na obrazloženo (konkretno v 14., 21. in 22. točki obrazložitve) je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. (I. točka izreka).

25. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče druge stopnje opredeliti »do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na ugotavljanje zlorabe prevladujočega položaja tožeče stranke«, česar v izpodbijani sodbi ni storilo. Šele po ugotovitvi prevladujočega položaja na upoštevnem trgu (zakupa podatkovnih vodov) je namreč mogoče ugotavljati njegovo zlorabo.

26. Če bo morebiti ugodilo tožbenemu zahtevku, pa bo moralo ponovno odločiti o eventualnem pobotnem ugovoru tožene stranke (na obogatitveni podlagi).

Odločitev o stroških revizijskega postopka.

27. Ker je vrhovno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje, je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za novo končno odločbo (II. točka izreka).

Op. št. (1): Prvi odstavek 5. točke prvega pripravljalnega spisa tožene stranke (z dne 5. 5. 2004).

Op. št. (2): To je enovit (skupen) izraz za pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo pravno obliko in lastninsko pripadnost (prvi odstavek 2. člena ZPOmK).

Op. št. (3): Šesti odstavek obrazložitve na 3. strani navedene prvostopenjske sodbe.

Op. št. (4): Prvi odstavek 5. točke prvega pripravljalnega spisa tožene stranke (z dne 5. 5. 2004).

Op. št. (5): Če ni (konkretiziranega) ugovora, zadošča že splošno zatrjevanje prevladujočega položaja (ki pa kot pravni pojem predpostavlja celoten sklop dejstev, ki prevladujoči položaj utemeljujejo).

Op. št. (6): Šesti odstavek obrazložitve na 3. strani navedene prvostopenjske sodbe.

Op. št. (7): Smiselno povzeto iz 9. točke obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-108/04 z dne 8. 9. 2005.