Jedro

Tožeča stranka je toženi stranki prvotno očitala dobavo letala s stvarno napako, ki ovira dogovorjeno oziroma običajno rabo letala. Čim pa tožeča stranka zatrjuje, da ugotovljena funkcionalna pomanjkljivost letala ne vpliva na presojo obstoja odložnega pogoja za veljavnost pogodbe, je torej ocenila, da navedena pomanjkljivost letala ni bistvena, torej je mogoč le edini logičen zaključek, da je šlo za neznatno napako, ki pa se po 2. odstavku 592. člena OZ ne upošteva pri presoji odgovornosti zakupodajalca (tožene stranke) za napake v zakup dane stvari.

Po 2. odstavku 597. člena OZ najemnik lahko, če ima stvar kakšno napako, ki jo je mogoče odpraviti brez večjih nevšečnosti za najemnika, od najemodajalca zahteva odpravo napak v primernem roku. Ni dvoma, da mora napako v izpolnitvi pogodbene obveznosti najemodajalca slednjemu najemnik notificirati in opredeliti do te mere, da je najemodajalcu jasno, v čem je nepravilna njegova izpolnitev oziroma kakšno napako mora odpraviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati 145.445,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v evrski protivrednosti od zneska 34.854.450,00 SIT od 17. 12. 2005 do 31. 12. 2006 in od zneska 145.445,04 EUR od 01. 01. 2007 dalje (1. točka izreka). Ugotovilo je, da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 145.317,70 EUR (2. točka izreka) in zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke po nasprotni tožbi A. d.o.o. zoper toženo stranko po nasprotni tožbi D d.d. na plačilo 508.459,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 04. 2006 do plačila (3. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti 9.435,22 EUR stroškov pravdnega postopka v 15 dneh (4. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, izrecno pa je uveljavljala pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene postopkovne kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, smiselno pa vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP ter predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bo v tej odločbi (tako kot je to storilo prvostopenjsko sodišče) pojem tožeča stranka uporabilo za D d.d., pojem tožena stranka pa za A. d.o.o. Tožeča stranka vtožuje vračilo varščine, ki jo je plačala toženi stranki na podlagi ponudbe za zakup letal EMBRAER EMB-120ER s posadko in za zakup letal EMBRAER EMB-120ER za prevoz potnikov in sta jo pravdni stranki podpisali dne 13. 12. 2005 (v nadaljevanju – ponudba). Ker tožena stranka dne 03. 02. 2006 sklenjene pogodbe o zakupu letala (v nadaljevanju – pogodba), ki je sledila ponudbi z dne 13. 12. 2005, ni izpolnila niti po pozivu tožeče stranke z dne 17. 02. 2006 in v njem določenem roku do 24. 02. 2006, je zato prišlo do razveze pogodbe. Tožeča stranka namreč toženi stranki očita, da je dne 02. 02. 2006 dobavila letalo, ki je imelo izvirno oznako za potniško in ne tovorno verzijo letala, da je tožena stranka prekategorizirala letalo iz potniške v tovorno verzijo, pri tem pa ni pridobila in tožeči stranki predložila potrdila Evropske agencije za varnost (EASA) o ustreznosti take izvedbe, da je imelo letalo bistveno funkcionalno pomanjkljivost zaradi predelne stene, ki je služila kot strukturni del letala in je bil zato omogočen zelo ozek prehod, kar je zmanjšalo uporabnost letala za potrebe, za katere je bil najet in da je bilo ob interni presoji ugotovljeno neskladje oziroma odstopanje od dogovorjenih standardov glede varnosti in vzdrževanja.

Tožena stranka pa zoper tožečo stranko uveljavlja odškodnino, ki jo do višine terjatve tožeče stranke uveljavlja v pobot, v presežku pa z nasprotno tožbo. Odškodnina je posledica razveze pogodbe, ker tožeča stranka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti in naslednji dan po njenem podpisu ni plačala v pogodbi dogovorjene varščine niti po pozivu tožene stranke z dne 20. 02. 2006 in v njem danem roku za izpolnitev do 05. 03. 2006. Tako je bilo za presojo utemeljenosti uveljavljanih tožbenih zahtevkov odločilno vprašanje, po čigavi krivdi je prišlo do razveze pogodbe.

Prvostopenjsko sodišče je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, upoštevaje določila ponudbe (priloga A4) in priloge z aneksi 1 do 6 (priloga B194), da med pravdnima strankama ni bila dogovorjena sočasna izpolnitev pogodbenih obveznosti obeh pravdnih strank. Razlogi prvostopenjskega sodišča za tako sklepanje (v 1. odstavku na 5. strani sodbe) so jasni in logični, zato se jim pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti pridružuje. Sicer pa tožena stranka v pritožbi sama zatrjuje, da je bila tožeča stranka prva dolžna izpolniti pogodbo s plačilom v 10. členu pogodbe dogovorjene varščine in sicer naslednji dan po podpisu pogodbe in ta pogodbena obveznost ni bila vezana na veljavnost pogodbe, medtem ko je bila po 1. odstavku 18. člena pogodbe njena veljavnost vezana na toženkino dobavo letala, pridobitev vladnih soglasij in pregled tožeče stranke. Torej je bila tožeča stranka tista, ki je najprej morala plačati pogodbeno dogovorjeno varščino in bi šele v nadaljevanju opravila pregled letala in ugotavljala njegovo vrednost. S tem torej sama negira svoje trditve o dogovorjeni sočasnosti izpolnitve pogodbe (sicer v nasprotnem vrstnem redu kot je to ugotovilo prvostopenjsko sodišče).

Iz trditvene podlage spora izhaja, da ni sporna sama predelava letala iz potniškega v tovornega, pač pa vprašanje, ali je za izvedeni način predelava letala potrebno tudi potrdilo Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) o ustreznosti predelave in skladnosti z varnostnimi pravili oziroma standardi te agencije in ali je tožena stranka odpravila ob internem pregledu ugotovljena neskladja z varnostnimi in vzdrževalnimi zahtevami tožeče stranke.

V teku prvostopenjskega postopka je namreč sama tožeča stranka zatrjevala (pripravljalna vloga z dne 26. 05. 2009, list. št. 75), da za presojo vprašanja uresničitve odložnega pogoja dogovorjenega s pogodbo, ugotovitve delavca tožeče stranke glede funkcionalne pomanjkljivosti letala, niso pravno pomembne. S tem tožeča stranka sama odstopa od svojih predhodnih očitkov toženi stranki, da dobavljeno letalo zaradi predelne stene, ki je služila kot strukturni del letala, bistveno odstopa od funkcionalnosti letala za potrebe, za katere je bilo najeto. Tožeča stranka je torej prvotno očitala toženi stranki dobavo letala s stvarno napako, ki ovira dogovorjeno oziroma običajno rabo letala (1. odstavek 592. člena OZ). Čim pa tožeča stranka zatrjuje, da ugotovljena funkcionalna pomanjkljivost letala ni vplivala na presojo obstoja odložnega pogoja za veljavnost pogodbe, je torej ocenila, da navedena pomanjkljivost leta ni bistvena, torej je mogoč le edini logičen zaključek, da je šlo za neznatno napako, ki pa se po 2. odstavku 592. člena OZ ne upošteva pri presoji odgovornosti zakupodajalca (tožene stranke) za napake v zakup dane stvari.

S tem, ko se je prvostopenjsko sodišče pri presoji pravilnosti izpolnitve pogodbene obveznosti tožene stranke glede ustreznosti dobavljenega letala osredotočilo zgolj na vprašanje funkcionalnosti letala, torej sploh ni obravnavalo pravno relevantnih in odločilnih, pa med pravdnima strankama spornih dejstev. To pa je vprašanje, ali je bila tožena stranka dolžna priskrbeti zaradi predelave letala iz potniškega v transportno certifikat Evropske agencije za varnost v letalstvu o njegovi ustreznosti in skladnosti z varnostnimi pravili in standardi agencije, ali so bile ob tožničinem internem pregledu ugotovljene neskladnosti z dogovorjenimi standardi glede varnosti in vzdrževanja, ali so bile le-te notificirane toženi stranki in če so obstajale, ali jih je tožena stranka odpravila. O teh pravnorelevantnih dejstvih pa izpodbijana sodba nima nobenih razlogov, zato je ni mogoče preizkusiti. Podana je bistvena postopkovna kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP. Že iz tega razloga je bilo treba utemeljeni pritožbi tožene stranke ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj tako ugotovljenih pomanjkljivosti sodbe pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti.

V ponovljenem postopku pa bo moralo prvostopenjsko sodišče presojati tudi dopis tožeče stranke toženi stranki z dne 17. 02. 2006 (priloga A2), s katerim je tožeča stranka po njenih trditvah toženo stranko pozvala k odpravi ugotovljenih napak in ji določila rok za odpravo napak, glede na trditev tožene stranke, da s tem dopisom tožeča stranka ni konkretizirala napak in s tem neustreznosti dobavljenega leta. Po 2. odstavku 597. člena OZ namreč najemnik lahko, če ima stvar kakšno napako, ki jo je mogoče odpraviti brez večjih nevšečnosti za najemnika, od najemodajalca zahteva odpravo napak v primernem roku. Ni dvoma, da mora napako v izpolnitvi pogodbene obveznosti najemodajalca slednjemu najemnik notificirati in opredeliti do te mere, da je najemodajalcu jasno, v čem je nepravilna njegova izpolnitev oziroma kakšno napako mora odpraviti.

Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).