Jedro

Odškodnina, do katere je upravičen tožnik zato, ker v času, ko je bil na misiji, ni mogel iz razlogov na strani tožene stranke koristiti dni tedenskega počitka, po naravi odškodnina za opravljeno delo na prosti dan. Gre za premoženjsko škodo, ki je prejemek iz delovnega razmerja, vendar pa ne sodi v kategorijo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Tako se odškodnina za premoženjsko škodo skladno z določbo 44. člena ZDoh-2 všteva v davčno osnovo, ob upoštevanju določb 1. odstavka 144. člena ZPIZ-2 ter 3. odstavka 2. člena ZPSV pa se prispevki za socialno varnost plačajo tudi od odškodnine za premoženjsko škodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe v korist tožnika obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka na neto osnovo 4.350,16 EUR ter od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke (točka I izreka), tožniku plačati znesek 5.428,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 2. 2016 dalje do plačila (točka II izreka) in mu povrniti stroške postopka v višini 880,58 EUR, po izteku paricijskega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka III izreka).

2. Zoper sodbo se v delu, ki se nanaša na plačilo davkov in prispevkov, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pravočasno pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni in prizna toženi stranki pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do izpolnitve obveznosti, podredno pa, da razveljavi odločitev in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Po mnenju tožene stranke so razlogi sobe v določenem delu v nasprotju sami s seboj, saj je sodišče ugotovilo, da je glavnica terjatev iz delovnega razmerja, ko pa se postavlja vprašanje obračuna prispevkov in davkov pa sodišče navaja, da je zahtevek po naravi odškodnina za premoženjsko škodo in s tem prejemek iz delovnega razmerja. Po stališču tožene stranke je odločitev materialno pravno zmotna, saj je tožnik kot pripadnik v mednarodnih operacijah in misijah prejemal plačo za delo izven države, ki je sestavljena iz nominalne osnove in dodatkov. Po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, št. 14/09 in naslednji) je osnova za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti plača, ki bi jo pripadnik prejemal za delo v Republiki Sloveniji. Določen znesek plače v pogodbi za delo v tujini je hkrati dejansko izplačilo, ki ga pripadnik prejme na transakcijski račun, po ZDoh pa se ta plača določena v nominalnem znesku ne obruti in se od nje ne odvajajo davki.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Navaja, da je pritožba neutemeljena, saj po sodni praksi predstavlja odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno plačati ustrezne prispevke in davek. Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tudi v pritožbi zatrjevane kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ne. Dejansko stanje je ugotovilo pravilno in popolno, odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

6. Razlogi sodbe si med seboj niso v nasprotju, kot to zatrjuje v pritožbi tožena stranka. Iz 3. odstavka 12. točke obrazložitve jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje kot osnovo vzelo tožnikovo plačo za delo v tujini. V točki 13 je sodišče obrazložilo razloge, zaradi katerih je štelo, da je tožniku prisojena odškodnina po naravi odškodnina za premoženjsko škodo. Tako ima sodba sodišča prve stopnje jasne razloge o odločilnih dejstvih, zaradi katerih je odločilo, da je tožena stranka dolžna na tožniku dosojeni neto znesek odškodnine plačati še pripadajoče davke in prispevke, zato je pritožbeno navajanje tožene stranke o bistvenih kršitvah določb postopka (smiselno o kršitvi 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP), neutemeljeno.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je odškodnina, do katere je upravičen tožnik zato, ker v času, ko je bil na misiji, ni mogel iz razlogov na strani tožene stranke koristiti dni tedenskega počitka, po naravi odškodnina za opravljeno delo na prosti dan. Gre za premoženjsko škodo, ki je prejemek iz delovnega razmerja, vendar pa ne sodi v kategorijo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Tako se odškodnina za premoženjsko škodo skladno z določbo 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 13/2011 in naslednji) všteva v davčno osnovo, ob upoštevanju določb 1. odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in naslednji) ter 3. odstavka 2. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV, Ur. l. RS, št. 5/1996 in naslednji) pa se prispevki za socialno varnost plačajo tudi od odškodnine za premoženjsko škodo. Tako stališče je Višje delovno in socialno sodišče že zavzelo v sodbi opr. št. Pdp 1189/2012 z dne 21. 3. 2013 in sklepu opr. št. Pdp 1587/2014 z dne 2. 4. 2015. 8. Iz navedenega izhaja, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (1. odstavek 351. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z načelom uspeha sama krije svoje stroške postopka, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo k razjasnitvi zadeve ni bistveno pripomogla, zato sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (165., 154. ter 155. člen ZPP).