Up-245/98

30.5.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., ter kot začasna zastopnica, pooblaščena za sprejem pisanj C. C., odvetnica v V. na seji senata dne 30. maja 2000

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba B. B. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem v zadevi št. I Uv 29/97 se zavrže.

2.Predlog pritožnika za izdajo popravnega sklepa glede navedbe prebivališča stranke v sklepih Ustavnega sodišča v zadevi Up 245/98 z dne 3. marca 2000 se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Ustavno sodišče je dne 3. 3. 2000 izdalo sklep, s katerim pritožniku, ki po lastnih navedbah prebiva v tujini (enako kot njegov pooblaščenec) nalaga, da v roku 60 dni imenuje pooblaščenca za sprejem pisanj, ter sklep, s katerim se mu postavlja začasnega zastopnika, pooblaščenega za sprejem pisanj. Pritožnik je nato Ustavnemu sodišču poslal vlogo, v kateri med drugim prosi za podaljšanje roka. Meni, da je določeni rok prekratek. Ponavlja tudi predlog, naj ga Ustavno sodišče oprosti stroškov postopka. Ob tem še navaja, da je Ustavno sodišče v uvodu navedenih sklepov nepravilno zapisalo kraj njegovega prebivališča.

2.Ustavno sodišče je v zgoraj navedenem sklepu določilo šestdesetdnevni rok, v katerem mora stranka, ki je v tujini, imenovati pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. V skladu z drugim odstavkom 110. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju: ZPP) se rok, ki ga določi sodišče, na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to opravičeni razlogi. Vendar je že pri določitvi dolžine roka Ustavno sodišče upoštevalo specifične okoliščine (stranka je v tujini, rok pa začne teči že od vročitve tega sklepa začasnemu zastopniku), ki narekujejo, da rok za postavitev pooblaščenca za sprejem pisanj ne sme biti prekratek. Po drugi strani pa je treba upoštevati tudi, da procesno dejanje, ki bi ga pritožnik v tem roku moral opraviti (imenovanje osebe, ki bi za njega v Republiki Sloveniji sprejemala sodna pisanja) ni niti zapleteno niti zamudno. Določeni šestdesetdnevni rok je gotovo dovolj dolg, da za pritožnika ne predstavlja nesorazmerne otežitve sodelovanja v postopku. Začasnemu zastopniku je bil navedeni sklep vročen 3. marca 2000, iz njegovega dopisa pa je razvidno, da je bil sklep pritožniku ter njegovemu pooblaščencu izročen 20. 3. 2000.

Pritožniku je torej tudi dejansko ostalo še več kot štirideset dni časa, da poskrbi za pooblastitev osebe, ki bi v Republiki Sloveniji zanj sprejemala sodna pisanja. Opravičenih razlogov, ki bi narekovali podaljšanje tega roka, pritožnik v svoji vlogi ni navedel. Nenazadnje pa je treba upoštevati še okoliščino, da pritožnik tudi v nadaljnjih petindvajsetih dneh od poteka roka do odločanja Ustavnega sodišča zahtevanega procesnega dejanja ni opravil, s čimer bi še vedno lahko preprečil zavrženje ustavne pritožbe.

2.Ker pritožnik v določenem roku ni imenoval pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, je njegovo ustavno pritožbo treba zavreči (prvi odstavek 146. člena ZPP v zvezi s 6. členom Zakona o Ustavnem sodišču - Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

3.V skladu s 328. členom ZPP se s popravnim sklepom odpravijo napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote in pomanjkljivosti sodne odločbe. Vendar pritožnikovo stališče, da gre za očitno pisno pomoto, ker je v izreku navedenih sklepov kot prebivališče toženca navedena Ž. namesto V., ni utemeljeno. Po določbi drugega odstavka 324. člena ZPP obsega uvod sodne odločbe tudi navedbo stalnega oziroma začasnega prebivališča strank. Ker je torej v uvodu sodne odločbe dopustno navesti bodisi stalno bodisi začasno prebivališče stranke, za odločitev o predlogu za izdajo popravnega sklepa sploh ni bistveno, ali je resnična pritožnikova trditev, da ima stalno prebivališče v Ž. Po lastnih navedbah pritožnik začasno prebiva v Ž., od koder je sodišču pošiljal tudi vse pisne vloge in kjer je sprejemal pisanja Ustavnega sodišča in imenoval pooblaščenca. Ni torej dvoma, da ima pritožnik vsaj začasno prebivališče v Ž., zato sta tudi uvoda navedenih sklepov Ustavnega sodišča pravilna. Sicer pa velja dodati, da navedba prebivališča strank v uvodu sodne odločbe služi le dodatni identifikaciji strank ter procesnim razlogom vodstva postopka, ne pomeni pa vsebinskega odločanja o kraju stalnega ali začasnega prebivališča strank. Ker predlog za izdajo popravnega sklepa ni utemeljen, ga je treba zavrniti.

4.Ker je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, postopek pred Ustavnim sodiščem pa je taks prost, ni bilo treba odločiti o pritožnikovem predlogu za oprostitev stroškov postopka.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 6. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senatadr. Lojze Ude