Jedro

Ustavno sodišče je odločilo, da prvi in drugi odstavek 231. člena ZUJF nista v neskladju z Ustavo RS. Glede na takšno odločitev Ustavnega sodišča in ker so tožbeni ugovori uperjeni le v neskladnost prvega in drugega odstavka 231. člena ZUJF z Ustavo, je sodišče tožbo zavrnilo.

Izrek

I. Postopek, prekinjen s sklepom tega sodišča opr. št. I U 1761/2012-10 z dne 14. 8. 2013, se nadaljuje.

II. Tožba se zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da tožniku ne pripada pravica do zdravstvenega varstva od 1. 1. 2013 dalje. Z isto odločbo je razveljavil odločbo, št. 130-341/2010 z dne 25. 5. 2010. V obrazložitvi se prvostopenjski organ sklicuje na določbo prvega odstavka 231. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ v (nadaljevanju ZUJF), ki določa, da se upravičencem, vojnim veteranom, ki so bili na dan 31. 5. 2012 upravičeni do pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja po zakonu, ta pravica zagotavlja do 1. 1. 2013. Prvostopenjski organ je postopek uvedel po uradni dolžnosti. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik še ni dopolnil 55 let starosti in ni trajno popolnoma nezmožen za delo, zato mu v skladu z navedeno pravno podlago pravica do zdravstvenega varstva od 1. 1. 2013 ne pripada.

Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožbo, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, ker meni, da gre v obravnavani zadevi za pridobljeno pravico, ki pa jo je sedaj ZUJF odpravil s tem, ko je spremenil tako prvi odstavek 6. člena kot tudi prvi odstavek 15. člena Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV). Takšna sprememba je v neskladju z Ustavo RS, kajti Ustava ne zagotavlja le varstva pred povratnim učinkom pravnih aktov in varstva dobljenih pravic (155. člen Ustave), temveč zagotavlja tudi varstvo pravic zoper zakonske posege z učinkom za naprej, in sicer v okviru določbe 2. člena Ustave. Načelo varstva zaupanja v pravo posameznika namreč zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Predlaga, naj sodišče postopek prekine na podlagi 156. Ustave RS in začne postopek pred Ustavnim sodišče Republike Slovenije.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise in v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri izpodbijani odločbi.

K I. točki izreka: Sodišče je s sklepom I U 1761/2012-10 z dne 14. 8. 2013 postopek prekinilo in vložilo zahtevo za presojo ustavnosti prvega in drugega odstavka 231. člena ZUJF, ker je menilo, da je navedena ureditev v nasprotju s 155. členom Ustave, ki določa, da zakoni, drugih predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-13/13-14 z dne 14. 11. 2013 odločilo, da prvi in drugi odstavek 231. člena ZUJF nista v neskladju z Ustavo.

Z odločitvijo Ustavnega sodišča so bili podani pogoji, da se postopek, ki je bil prekinjen, nadaljuje.

K II. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

ZUJF v 100. členu določa, da se prvi odstavek 6. člena ZVV spremeni tako, da ima pravico do varstva po tem zakonu vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njemu nastala trajna, popolna izguba delovne zmožnosti. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik še ni dopolnil 55 let starosti, prav tako ne zatrjuje, da je pri njem nastala trajna, popolna izguba delovne zmožnosti. Ugovarja predvsem neskladnosti določb ZUJF z Ustavo Republike Slovenije. Med strankama dejansko stanje torej ni sporno, je pa odločilno za odločitev v zadevi.

ZUJF v drugem odstavku 231. člena, na katerem temelji izpodbijana odločba, določa, da upravne enote po uradni dolžnosti ugotavljajo, ali upravičenci do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, od 1. 1. 2013 dalje še izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice po tem zakonu, in če ugotovijo, da jim ta pravica ne pripada več, razveljavijo odločbo o tej pravici, priznani na podlagi zakona. Tožnik oporeka skladnosti navedenih določil z ustavo. Glede na odločitev Ustavnega sodišča in glede na tožbene ugovore, ki so uperjeni le v neskladnost prvega in drugega odstavka 231. člena ZUJF, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo.

K III. točki izreka: Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.