Jedro

Tožnik je kot neizbrani kandidat zoper toženo stranko vložil tožbo (zaradi nezakonite izbire) po izteku 30-dnevnega roka iz določbe 5. odstavka 204. člena ZDR. Po tej določbi lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, zahteva v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo kot prepozno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo. Ugotovilo je, da tožnik v sporu ni uveljavil sodnega varstva v predpisanem zakonskem roku.

Tožnik se je pritožil zoper sklep iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 1. in 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da prekluzivni rok ni bil prekinjen z zavrženjem tožbe v zadevi opr. št. Pd 10/2012. Sodnica je odločila, da je bil razpis pri toženi stranki zakonit. Sodišče prve stopnje je preizkusilo tožbo z zahtevkom, da se ugotovi pravna sposobnost organizacijske enote. Tožnik meni, da za pravočasnost tožbe zadostuje datum prispele tožbe, zaradi česar ni bilo podanega razloga za izdajo sklepa o popravi vloge. Če je sodišče prve stopnje prejelo tožbo dne 29. 11. 2012, ta ni bila prepozna. Meni, da je v isti zadevi že potekala pravda, ki je bila pravnomočno zaključena s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 524/2012 z dne 26. 9. 2012. Po zavrženju tožbe je možno vložiti novo tožbo v roku treh mesecev. Zastaralni rok tako v spornem primeru ni bil pretrgan. Obvestilo neizbranim kandidatom ni bilo izdano. Zavod A.A. OE B. gimnazija A.A. ni nosilec pravic in obveznosti, zaradi česar nima podpisne sposobnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Če se sodišče sklicuje na listino, izdano s strani navedenega zavoda, jo s tem priznava. Navedeno pomeni, da je tožena stranka poskušala v sporu opr. št. Pd 10/2012 izvesti goljufijo, kar predstavlja kaznivo dejanje iz določbe 211. člena KZ-1. Obstaja pogodbeni odvetnik, če pa se vzame, da je navedeni zavod izdal obvestilo neizbranim kandidatom s pooblastilom zavoda A.A., lahko kot stranka nastopa v sodnem postopku. Na okrajno sodišče ni bila vložena tožba za varstvo kršitev pravic v zvezi z izbirnim postopkom. Tožena stranka ni predlagala, da se ji podeli sposobnost biti stranka. Niti v zadevi opr. št. Pd 10/2012 niti v zadevi opr. št. Pd 604/2012 ni bila ugotovljena zakonitost izbire, zaradi česar ni možno določiti sodne pristojnosti. Očitno sodnici ni jasno, da mora biti za sodno varstvo po določbi 5. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in spremembe) izvedena zakonita izbira in sklenjena neizpodbojna pogodba o zaposlitvi. V tej zvezi morata imeti podpisnika neomejeno podpisno sposobnost. Vloga opr. št. Rp 263/2012 z dne 12. 10. 2012 nima narave odškodninske tožbe, ki jo je oblikovalo delovno sodišče samo. Gre za notranje protislovje, ker je sodnica sama oblikovala odškodninsko tožbo. V tej zvezi je zahtevala njeno dopolnitev, pri čemer je pozneje ugotovila, da je tožba prepozna. Tožba mora biti vročena toženi stranki v 30 dneh po njeni vložitvi. V izpodbijanem sklepu je navedeno Državno tožilstvo v C., ki pa ni ugotovilo pravne sposobnosti tožene stranke. Sklicuje se na kaznivo dejanje po določbi 198. člena KZ-1, ki se lahko stori le naklepno, v storilčev naklep pa sodi tudi zavest o kršitvi ustreznih predpisov in prikrajšanje pravic do zaposlitve. Kaznivo dejanje je dokončno, ko oškodovanec v celoti izgubi možnost kandidiranja. Delovno sodišče bi na podlagi listine navedenega tožilstva lahko preoblikovalo spor po določbi 5. odstavka 204. člena ZDR. Tožilstvo, ki išče podatke o odvetnici, ni verodostojno. Delo tožilstva ni obramba domnevno osumljenih storilcev in iskanje dokazov njim v prid. Izpodbijani sklep je materialnopravno napačen. Pogoj sodnega varstva po določbi 5. odstavka 204. člena ZDR ni preverjen. Gre za kršitev 23. člena Ustave RS. Za tožbo, ki vsebuje nepremoženjski zahtevek, ni predpisana sodna taksa. V tej zvezi se tožnik sklicuje na konkretne odločbe pritožbenega sodišča. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Poleg tega sodišče prve stopnje tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na preostale tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja: Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnik v zvezi z izbirnim postopkom za delovno mesto učitelja fizika na enoti tožene stranke, B. gimnaziji A.A., vložil zoper toženo stranko dve tožbi, in sicer najprej tožbo z dne 7. 1. 2012, ki jo je naslovil na Delovno sodišče v Mariboru. Zadeva se je obravnavala pod opr. št. Pd 10/2012. V tej zvezi je bila tožba zavržena skladno z določbo 5. odstavka 108. člena, ker tožnik ni popravil vloge tako, da bi bila primerna za obravnavo. Takšna odločitev je bila potrjena s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 524/2012. Poleg tega je tožnik vložil tožbo zoper toženo stranko še na Okrajno sodišče v Mariboru (prejelo jo je dne 8. 10. 2012), ki pa jo je v nadaljevanju odstopilo v reševanje kot stvarno pristojnemu sodišču prve stopnje. To sodišče je s sklepom z dne 11. 1. 2013 naložilo tožniku, da skladno z določbama 105. in 180. člena ZPP tožbo ustrezno popravi in dopolni, da bo sposobna za obravnavo. Tožnik je v nadaljevanju to storil in tožbo ustrezno popravil z vlogo z dne 30. 1. 2013, v kateri je zaradi nezakonite izbire zahteval od tožene stranke plačilo odškodnine: primarno 41.000,00 EUR, oziroma podrejeno 61.000,00 EUR. V tej zvezi se je skliceval na goljufivo in diskriminatorno ravnanje tožene stranke.

Sodišče prve stopnje je preizkusilo tako popravljeno in dopolnjeno tožnikovo tožbo in ugotovilo, da v sporu ni šlo za obravnavanje zadeve, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno na podlagi sklepa o zavrženju tožbe (Pd 10/2012 v zvezi s Pdp 524/2012). Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik najkasneje dne 7. 1. 2012 razpolagal z obvestilom ravnateljice B. gimnazije A.A., da ni bil izbran na prosto delovno mesto učitelja fizike. Ker je v tem sporu vložil zoper toženo stranko tožbo šele dne 8. 10. 2012, je takšno sodno varstvo uveljavil po izteku 30-dnevnega roka iz določbe 5. odstavka 204. člena ZDR. Po navedeni določbi lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, zahteva v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Pritožbeno sodišče se s tako obrazloženimi razlogi sodišča prve stopnje, ki je v sporu tožnikovo tožbo kot prepozno zavrglo, v celoti strinja.

Pritožba se zmotno zavzema, da je tožnik v sporu pravilno uveljavil sodno varstvo in v tej zvezi pravočasno vložil tožbo zoper toženo stranko za plačilo odškodnine, ki ima podlago v nezakonitem izboru. Pravočasnost vložitve tožbe je procesna predpostavka, brez katere ni dopustno meritorno odločanje o zahtevku. Sodišče nanjo pazi po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da je stranka zamudila rok za vložitev tožbe, jo skladno z določbo 1. odstavka 274. člena ZPP kot prepozno zavrže. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča se tožnik zmotno sklicuje na trimesečni rok za vložitev tožbe (bodisi po prejemu obvestila o neizbranem kandidatu bodisi po prejemu po pravnomočnem sklepu o zavrženju prvotne tožbe), saj noben predpis ne določa takšnega roka za uveljavljanje sodnega varstva. V konkretnem primeru bi moral tožnik upoštevati določbo 5. odstavka 204. člena ZDR, da lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije (nanjo se v tožbi izrecno sklicuje), v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Gre za predpisan materialni rok, ki se ne more v noben primeru podaljšati.

Ker je tako tožnik v sporu po prejemu obvestila tožene stranke, da ni bil izbran na prosto delovno mesto učitelja fizike pri toženi stranki, vložil tožbo šele dne 8. 10. 2012 (dejansko po desetih mesecih od prejema obvestila), je bila zaradi zamude predpisanega 30-dnevnega roka iz določbe 5. odstavka 204. člena ZDR podana podlaga za zavrženje tožbe. Na takšno ugotovitev v ničemer ne vpliva dejstvo, da je bila tožba najprej vložena pri stvarno nepristojnem sodišču, saj je bila v nadaljevanju takoj odstopljena v reševanje sodišču prve stopnje.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča tudi ostali pritožbeni razlogi za odločitev niso pomembni. Gre predvsem za navajanje tožnika, da je sodnica sama preoblikovala tožbo in njeno dopolnitev. To se v konkretnem primeru ni zgodilo. Nadalje na sklicevanje tožnika na konkretne določbe kaznivih dejanj in naklepne kršitve tožene stranke pri spornem izboru ter nenazadnje na ugotovitve državnega tožilstva. Takšne navedbe v ničemer ne vplivajo na drugačno sodno presojo.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).