Jedro

Udeleženka je izkazala, da utegne biti s sodno odločbo izdano v predmetnem postopku prizadet njen pravni interes, saj je uspešna izterjava njene terjatve v izvršilnem postopku odvisna od priznanja tuje sodne odločbe. Zarubljena terjatev je bila prisojena s tujo sodno odločbo, katere priznanje predlagatelj (dolžnik udeleženke) uveljavlja v predmetnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu T., d.o.o., ugodi in se dopusti njena udeležba v tem nepravdnem postopku.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da se udeležba T., d.o.o., v tem postopku ne dopusti.

2.Zoper odločitev se je pritožila udeleženka, T., d.o.o., sama in po svojem pooblaščencu, odvetniški pisarni V. B. v Ljubljani, iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu ugodi in dovoli njeno udeležbo, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obeh pritožbah nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da izkazuje le ekonomski in ne pravni interes in vztraja, da bi ji moral biti priznan položaj materialne udeleženke v nepravdnem postopku. V izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Kranju Ig 61/2011, v katerem je udeleženka upnica, predlagatelj pa dolžnik, je bila dovoljena izvršba na denarno terjatev dolžnika in je bil s sklepom 21. 12. 2011 dovoljen rubež terjatve dolžnikovega dolžnika (v predmetnem postopku nasprotni udeleženec). V pritožbi, ki jo je vložila udeleženka sama, pojasnjuje potek izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Kranju Ig 61/2011 in se sklicuje na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki se nanašajo na izvršbo na denarno terjatev dolžnika. Utemeljuje, zakaj ima pravni interes, da se tuja sodna odločba v predmetnem postopku prizna. Od njenega izida je odvisen izid izvršilnega postopka. Kljub temu, da izvršilni postopek še ni zaključen (izvršilno sodišče o ugovoru predlagatelja še ni odločilo), je že z rubežem terjatve kot upnica na njej pridobila zastavno pravico. Obstoj te pravice je torej odvisen od usode same terjatve, zato sodišče prve stopnje odločitve o udeležbi ne bi smelo opreti na ugovor predlagatelja podan v izvršilnem postopku. Pritožba, vložena po pooblaščencu udeleženke, pa se osredotoči na teoretično obravnavanje vprašanja, kdaj je podan pravni interes za udeležbo oziroma stransko intervencijo, pri čemer se sklicuje na pravno teorijo in sodno prakso. Ker upnik z rubežem dolžnikove terjatve na terjatvi pridobi zastavno pravico, že iz tega pravnega položaja izhaja, da ima tako pravni kot ekonomski interes na tem, da je sodna odločba o terjatvi dolžnika (predlagatelja), na katero upnica (udeleženka) posega, priznana tudi v Republiki Sloveniji, saj je od tega odvisno, ali bo lahko upnica (udeleženka) to terjatev tudi uspešno izterjala. Zavrnitev priznanja v predmetnem postopku bi pomenila oviro za njen zahtevek v drugem postopku (izvršilnem postopku), s čimer je nedvomno izkazan intervencijski interes udeleženke v predmetnem postopku. Izdaja sklepa o priznanju tuje sodne odločbe ima tudi neposreden učinek na njen pravni, kot tudi ekonomski položaj, saj bi z njo pridobila pravno možnost izterjati svoj dolg. Če do priznanja tuje sodne odločbe ne pride, bo njen pravni položaj oziroma uveljavitev terjatve zoper predlagatelja kot dolžnika v izvršilnem postopku vsaj otežen, če že ne onemogočen, saj je ta terjatev po tuji sodni odločbi edino sredstvo za poplačilo terjatve, ki jo ima upnica (udeleženka) do dolžnika (predlagatelja). Predlagatelj kot dolžnik v izvršilnem postopku nima nobenega drugega premoženja, na katerega bi upnica lahko posegla, razen terjatve, ki jo ima predlagatelj (dolžnik) zoper nasprotno stranko na podlagi tuje sodne odločbe. Uveljavitev te terjatve pa je odvisna od konkretnega postopka za priznanje tuje sodne odločbe. Obstaja nevarnost, da bi predlagatelj zaradi izvršilnega postopka postal v predmetnem postopku pasiven in bi s tem želel doseči nepriznanje tuje sodne odločbe. Predlagatelju je znano, da se izvršilni postopek lahko nadaljuje in uspešno zaključi le, če bo terjatev v predmetnem postopku priznana. Odločba o priznanju tuje sodne odločbe ima neposreden vpliv na razmerje z dolžnikom. V primeru njenega priznanja bi udeleženka lahko nanjo posegla, sodišče pa bi zarubljeno terjatev nanjo preneslo namesto poplačila, kar pomeni, da bi bila s prenosom terjatve poplačana toliko, kolikor ta terjatev znaša. Razmerje med udeleženko in predlagateljem bi se s tem zaključilo, saj bi se štelo, da je udeleženka kot upnica v razmerju do predlagatelja kot dolžnika poplačana v celoti. Sodišče prve stopnje ni pravilno sledilo ustaljeni sodni praksi glede presoje pravnega interesa uveljavljanega v ustavnopravni praksi. Pravni interes mora biti hkrati praven, lasten, oseben, konkreten in neposreden, kar je udeleženka izkazala, sodišče prve stopnje pa se do vseh teh predpostavk ni opredelilo, temveč je le pavšalno navedlo, da ni izkazala pravnega interesa. Izpodbijani sklep ima zato pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3.Z vlogo 8. 10. 2012 je udeleženka pritožbenemu sodišču dostavila sklep Okrajnega sodišča v Kranju Ig 61/2011 z dne 26. 7. 2012, s katerim je izvršilno sodišče zavrnilo ugovor dolžnika. Pritožbeno sodišče tega dokaza ni smelo upoštevati, čeprav ga pritožnica brez svoje krivde pritožbi ni mogla priložiti, ker je bil vložen po poteku pritožbenega roka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.T., d.o.o. je v predmetnem postopku (postopek za priznanje tuje sodne odločbe) prijavila udeležbo na podlagi 19. člena in 20. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s 111. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (1) (v nadaljevanju ZMZPP), s trditvijo, da utegne biti s sodno odločbo izdano v predmetnem postopku prizadet njen pravni interes. V teku ima izvršbo, katere predmet je s sodno odločbo pravnomočno prisojena terjatev, o priznanju katere se odloča v predmetnem postopku in na kateri ima zastavno pravico in s tem prednostno pravico do poplačila. Uspešna izterjava terjatve v izvršilnem postopku je odvisna tudi od priznanja predmetne sodne odločbe, saj bo na podlagi nje lahko dosegla izterjavo od nasprotnega udeleženca oziroma bo odločitev vplivala na njen pravni položaj v izvršilnem postopku.

6.Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da ima T, d.o.o., kot upnica predlagatelja, v izvršilnem postopku le ekonomski interes, ker uspeh predlagatelja v postopku priznanja tuje sodne odločbe ne more vplivati na obstoječe razmerje med T, d.o.o., kot upnico in predlagateljem kot dolžnikom v izvršilnem postopku.

7.Sodišče prve stopnje je (sicer skopo) navedlo, zakaj šteje, da udeleženka ni izkazala, zakaj utegne biti s sodno odločbo izdano v predmetnem postopku prizadet njen pravni interes. Izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, ki bi onemogočale njen preizkus in ni podana očitana bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8.V skladu z določbo 111. člena ZPP je za presojo, ali T, d.o.o., izpolnjuje pogoje za udeležbo v predmetnem postopku, treba smiselno uporabiti določbe ZNP. V nepravdnem postopku (prvi odstavek 19. člena ZNP) imajo položaj udeleženca poleg formalnih udeležencev (predlagatelja postopka in nasprotnega udeleženca) tudi materialni udeleženci (oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša in oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet).

9.Neprerekana dejstva, ki so odločilna za presojo utemeljenosti predloga T, d.o.o., so: (1) da je T, d.o.o. upnica predlagatelja, (2) da je bila v korist T, d.o.o., s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju Ig 61/2011 z dne 21. 12. 2011 dovoljena izvršba z rubežem terjatve dolžnika (predlagatelja v predmetnem postopku) zoper dolžnikovega dolžnika (nasprotnega udeleženca v predmetnem postopku), (3) da gre za terjatev v znesku 985,066 USD z zapadlostjo 30. 1. 1985 in pripadajočimi obrestmi, ki je bila pravnomočno prisojena s sodbo Gospodarskega sodišča v Beogradu,XXVIII-P-6382/95, ki je postala pravnomočna 28. 9. 2000, (4) da je bila ta terjatev s sklepom o izvršbi Ig 61/2011 zarubljena do višine terjatve T, d.o.o., do dolžnika, to je do 516.792,00 EUR s pripadki, T, d.o.o., pa je na njej pridobila zastavno pravico in (5) da predlagatelj v predmetnem postopku predlaga priznanje prej navedene sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu.

10.Po oceni pritožbenega sodišča je udeleženka izkazala, da utegne biti s sodno odločbo izdano v predmetnem postopku prizadet njen pravni interes, saj je uspešna izterjava njene terjatve v izvršilnem postopku Ig 61/2011 odvisna tudi od priznanja predmetne sodbe odločbe. Drži pritožničina trditev, da če do priznanja tuje sodne odločbe ne pride, bo uveljavitev njene terjatve, ki jo ima zoper predlagatelja kot dolžnika v izvršilnem postopku vsaj otežena, če že ne onemogočena, saj je (po neprerekani trditvi) ta terjatev po tuji sodni odločbi edino sredstvo za poplačilo terjatve, ki jo ima do dolžnika. Zmotno je drugačno stališče sodišča prve stopnje.

11.Izvršba na denarno terjatev (predmet je dolžnikova denarna terjatev, ki jo ima nasproti svojemu dolžniku), se opravlja z rubežem in prenosom (prvi odstavek 104. člena ZIZ), ki se, glede na upnikov predlog opravi s prenosom terjatve v izterjavo ali namesto plačila (114. člen ZIZ), po pravnomočnosti sklepa o rubežu. S sklepom o rubežu sodišče prve stopnje dolžnikovem dolžniku prepove poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati ali kako drugače z njo razpolagati (prvi odstavek 107. člena ZIZ). Upnik z rubežem dolžnikove terjatve pridobi na njej zastavno pravico (drugi odstavek 107. člena ZIZ). S prenosom v izterjavo (120. člen ZIZ) upnik namesto dolžnika izterja izplačilo zneska navedenega v sklepu o prenosu, če je ta zapadel, v materialnopravnem smislu pa je upravičenec še vedno dolžnik. S prenosom namesto plačila (prvi odstavek 127. člena ZIZ) preide zarubljena terjatev od prenesenega zneska na upnika z učinkom odplačnega odstopa terjatve. Upnik je poplačan z dolžnikovo terjatvijo proti tretjemu do zneska odstopljene terjatve (prvi odstavek in tretji odstavek 127. člena ZIZ). Dolžnik še naprej odgovarja za resničnost in izterljivost prenesene terjatve po pravilih odgovornosti za obstoj in izterljivost terjatev po pogodbi o cesiji (četrti odstavek 127. člena ZIZ).

12.Z rubežem terjatve (sklep Okrajnega sodišča v Kranju Ig 61/2011 z dne 21. 12. 2011) upnica torej ni pridobila zoper dolžnikovega dolžnika izvršilnega naslova, temveč z njim razpolagala dolžnik (predlagatelj v predmetnem postopku). Gre za terjatev, ki je bila predlagatelju pravnomočno prisojena s sodbo Gospodarskega sodišča v Beogradu, katere priznanje zahteva v predmetnem postopku. Od uspešnosti njegovega predloga za priznanje tuje sodne odločbe je zato, kot upravičeno opozarja pritožnica, odvisna uspešnost izterljivosti terjatve v še tekočem izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Kranju Ig 61/2011. 13.Ker za priznanje položaja udeleženca zadošča, da udeleženec izkaže, da „utegne biti s sodno odločbo izdano v postopku prizadet njegov pravni interes“, je po prepričanju pritožbenega sodišča treba T, d.o.o., dokler teče izvršilni postopek, priznati položaj udeleženke. V času odločanja pred sodiščem prve stopnje (pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločitve po stanju takrat), je bil izvršilni postopek še v teku in o ugovoru predlagatelja (2) še ni bilo odločeno (3).

14.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo in je zato pritožbi udeleženke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je njenemu predlogu ugodilo in udeležbo dopustilo (peti odstavek 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

15.O pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Uradni list RS št. 56/1999, 45/2008

(2) Predlagatelj je prijavi udeležbe T, d.o.o., nasprotoval s trditvijo, da ne obstaja njen pravovarstveni interes, ker je proti sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju Ig 61/2011 z dne 22. 11. 2011 pravočasno vložil ugovor z navedbo več opozicijskih razlogov, zaradi katerih izvršba ni možna, zlasti zato, ker je terjatev upnice prenehala še pred vložitvijo predloga za izvršbo zaradi sklenjene in izpolnjene izvensodne poravnave.

(3) Iz sklepa Okrajnega sodišča v Kranju Ig 61/2011 z dne 26. 7. 2012 (pritožbeno sodišče ga ne sme upoštevati, ker ga je pritožnica poslala po preteku pritožbenega roka) pa je sicer razvidno, da je izvršilno sodišče dolžnikov ugovor, da je upničina terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodne odločbe in njena terjatev ne obstaja več, zavrnilo.