Jedro

Višji postavljeni prag za dodelitev sredstev (80 namesto 60 doseženih točk) ni v nasprotju z določbami javnega razpisa. Ker je skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle (nižji) prag 60 točk iz razpisa, nesporno presegla razpoložljiva sredstva, je logično, da se prag zviša ter se na ta način da prednost tistim vlogam, ki so pri ocenjevanju dosegle višje število točk. Komisijo za dodelitev sredstev, ki vodi postopek javnega razpisa, imenuje s pisno odločbo odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba. Po Pravilniku o izvajanju javnih razpisov imena in priimki predsednika in članov komisije niso javni. Kar pa ne pomeni, da se tudi v razpisnem postopku, seveda temu postopku primerno, ne uporabljajo določbe 82. člena ZUP, ki se nanašajo na pregledovanje dokumentov zadeve in po katerih stranka lahko zahteva pregled spisov v svoji zadevi. Sodišče k temu dodaja še, da (ne)strokovnost članov razpisne komisije po določbah ZPOP-1 oziroma po določbah ZUP ni izločitveni razlog. O tovrstnih ugovorih se zato posebej ne odloča, temveč lahko pridejo do izraza le v okviru ugovorov zoper ocenjevanje vlog s strani posameznih članov komisije in s tem zoper njihovo delovanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v postopku Javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 – 2014 z izpodbijanim sklepom odločila, da se vloga tožeče stranke ne odobri.

2. Iz obrazložitve sklepa sledi, da je tožeča stranka do 5. 9. 2013 vložila prošnjo za sofinanciranje nove tehnološke opreme, da je komisija za dodelitev sredstev vlogo ocenila, da je komisija pri tem upoštevala merila za izbor upravičencev ter da je operacija tožeče stranke po merilih pridobila 60 od 100 možnih točk. Ker se je po končanem ocenjevanju vlog izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle prag 60 točk, presega razpoložljiva sredstva, so bila sredstva dodeljena glede na višino doseženih točk, s tem da so imele prednost pri dodelitvi sredstev operacije z višjim številom točk. Ker tožeča stranka (novega) praga števila točk, nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje in ki je znašal 80 ali več točk, ni dosegla, je bilo odločeno tako, kot sledi iz izreka.

3. Vloga je bila ocenjena na podlagi sedmih meril iz razpisa. Glede na oceno komisije je bilo tožeči stranki po mnenju tožene stranke pri posameznih merilih dodeljeno ustrezno število točk, in sicer iz razlogov, ki se za vsako merilo posebej navajajo v nadaljevanju obrazložitve.

4. Glede spornega merila z zaporedno številko 2 in nazivom „Inovativnost v povezavi z operacijo“ se ugotavlja, da je iz vloge tožeče stranke razvidno, da uvaja tehnološke rešitve, ki omogočajo uvedbo novega produkta „...“, ki ni rezultat lastnega razvoja. Tožeča stranka vlogi ni priložila dokumentacije (kot npr. tehnični opisi, načrti, risbe, patenti), iz katere bi bilo razvidno, da gre za uvajanje novih izdelkov oziroma storitev na podlagi lastnega razvoja. Zato je komisija na podlagi kriterija 2.2 vlogi dodelila 10 točk od možnih 20. 5. V zvezi s spornim merilom z zaporedno številko 6 in nazivom „Tržna naravnanost v povezavi z operacijo“ tožena stranka navaja, da prijavitelj pridobi 5 točk, če je v povezavi z uvajanjem novega ali temeljito izboljšanega proizvoda oziroma storitve izdelal strategijo trženja, ki jo je predstavil v sklopu poslovnega načrta ali kot njegovo prilogo. Če prijavitelj poleg tega priloži še pogodbe iz skupine treh največjih kupcev, lahko pridobi 10 točk. Za to pa bi moral v poslovnem načrtu predstaviti tri največje kupce v letu 2012 in predložiti vsaj eno aktivno pogodbo za leto 2013 z enim od njih. Tožeča stranka je v povezavi z novim oziroma izboljšanim proizvodom oziroma storitvijo izdelala strategijo trženja, ni pa v poslovnem načrtu jasno predstavila treh največjih kupcev v letu 2012 in predložila aktivne pogodbe za leto 2013 z enim od njih (predložila je več pogodb, za katere pa ni jasno predstavljeno ali spadajo med tri največje kupce v letu 2012). Zato je njena vloga na podlagi kriterija 6.1 pridobila 5 točk. 6. V zvezi s spornim merilom z zaporedno številko 7 in nazivom „Vpliv operacije na okolje“, pri katerem se točkovani elementi seštevajo, tožena stranka navaja, da prijavitelj prejme 3 točke v primeru, če predmet operacije omogoča učinkovitejšo rabo energije ali izkoriščanje obnovljivih virov energije (7.1) in 3 točke v primeru, če zmanjšuje uporabo okolju nevarnih snovi ali izpuste nevarnih snovi v okolje (7.3). Če predmet operacije omogoča reciklažo oziroma uporabo odpadnih surovin, prejme 4 točke (7.5). K vlogi je bilo treba pripeti dokazila, iz katerih je izpolnjevanje navedenih zahtev jasno razvidno. Iz vloge tožeče stranke je razvidno, da predmet operacije omogoča učinkovitejšo rabo energije oziroma izkoriščanje obnovljivih virov energije, zato je vloga prejela 3 točke. Iz vloge je nadalje razvidno, da predmet operacije ne zmanjšuje uporabe okolju nevarnih snovi oziroma izpustov nevarnih snovi v okolje oziroma ni razvidno, da predmet operacije omogoča reciklažo oziroma uporabo odpadnih surovin, zato je bila vloga v teh pogledih ocenjena z 0 točkami. Ugotavlja se še, da tožeča stranka ni priložila dokazil, ki bi to izkazovala.

7. Tožeča stranka se z izpodbijanim sklepom ne strinja in predlaga njegovo odpravo, odločitev v sporu polne juridikcije oziroma podredno vrnitev zadeve v ponoven postopek ter povrnitev stroškov postopka. V tožbi uveljavlja tožbeni razlog zmotne uporabe določb razpisa ter navaja, da je tožena stranka prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje, kljub jasnim razpisnim pogojem postavila arbitrarno, to je v nasprotju z določbami razpisa in brez pravne podlage. Meni, da je prag sofinanciranja iz razpisa 60 točk in da ga ni mogoče spreminjati. Pri tem se sklicuje na besedilo 5. točke razpisa (Merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje) ter poudarja da „prednosti pri dodelitvi sredstev“ ni mogoče enačiti s „prednostjo pri odobritvi sofinanciranja“ ter da glede na navedeno presežek skupne vrednosti pričakovanega sofinanciranja ne vpliva na pravico do sofinanciranja, temveč samo na višino dodelitve sredstev. Razpis v 7. točki določa, da je minimalna odobrena višina sofinanciranja za srednje velika podjetja 40 000,00 EUR, kar pomeni, da bi morala tožena stranka tožeči, ki je dosegla prag za odobritev sofinanciranja, njeno vlogo odobriti in ji dodeliti sredstva najmanj v tej višini.

8. Poleg tega tožeča stranka meni, da je tožena stranka zmotno uporabila posamezna merila za izbor upravičencev in hkrati napačno in nepopolno ugotovila dejansko stanje ter zato tožeči stranki dodelila manj točk, kot bi jih bila sicer upravičena prejeti v skladu z merili oziroma pogoji razpisa, pri tem pa je tudi bistveno kršila določbe postopka.

9. V zvezi z merilom „Inovativnost v povezavi z operacijo“ navaja, da je iz vloge razvidno, da uvaja nove tehnološke rešitve, ki omogočajo uvedbo novega produkta „...“. Nepravilna pa je ugotovitev tožene stranke, da navedena tehnološka rešitev ni rezultat lastnega razvoja. Prav tako ni pravilna ugotovitev, da tožeča stranka ni predložila ustrezne dokumentacije. Navaja, da je vlogi priložila projektno dokumentacijo, v kateri je podala tehnični opis sistema, opisala vse sestavine oziroma opremo, potrebno za njegovo izdelavo, prikazala tako načrt obstoječih rešitev kot načrt inovativne rešitve ter poudarila, da je bistven element produkta konfiguracija, ki jo je tožeča stranka razvila zaradi edinstvenega položaja na trgu, ki ga zaseda kot edini slovenski koncesionar v zasebni lasti, ki upravlja z dvema igralnima salonoma. Tako v poslovnem načrtu kot tehnični dokumentaciji je tožeča stranka poudarila, da bodo igralni avtomati povezani z lastnim sistemom, ki bo sistem ... dislociral na dve enoti in podatke iz obeh igralnih salonov centralno zbiral in obdeloval ter vodil skupno osnovo za pravilen obračun in enake možnosti zadetka (stran 16 poslovnega načrta – točka Opis operacije) ter da „je družba razvila edinstven tehnološko-informacijski sistem, ki družbi omogoča uvedbo novega produkta“. Tožeča stranka ni zanikala, da operacija poleg lastne tehnološko-informacijske rešitve, to je sistema ..., vsebuje tudi produkte drugih proizvajalcev, vendar pa je za uvedbo novega produkta bistvena prav lastna rešitev tožeče stranke, ki omogoča povezavo dveh dislociranih lokacij v en sistem. Kljub temu in kljub jasnim določbam razpisa tožena stranka predložene tehnične dokumentacije, tehničnega opisa in načrtov ni upoštevala kot dokaz lastnega razvoja. Pri tem tožena stranka niti ne navede, kaj bi morala tožeča stranka predložiti za to, da bi pridobila 20 točk in zato sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.

10. V zvezi z merilom „Tržna naravnanost v povezavi z operacijo“ tožeča stranka navaja, da je v povezavi z uvajanjem novega proizvoda/storitve izdelala strategijo trženja in predložila več aktivnih pogodb za leto 2013 ter da bi zato morala v skladu z merili prejeti 10 točk. Tako je v poslovnem načrtu predstavila največje kupce, in sicer je navedla, da družba svoje storitve nudi fizičnim osebam kot končnim potrošnikom, turističnim posrednikom, kot so hoteli, turistične agencije, prevozniki in društva, ki se ukvarjajo z zabaviščnimi dejavnostmi, kot so kino centri, zabaviščni centri itd. ter da so poleg končnih potrošnikov in hotelov kupci družbe tudi drugi koncesionarji, katerim družba nudi storitve svetovanja s področja prirejanja iger na srečo in jim dobavlja igralniško opremo. Tožeča stranka je tri glavne kupce navedla tudi poimensko, to so A. d.o.o., hotel B. in hotel C. (na strani 7 in 21 poslovnega načrta), od katerih je največji kupec A. d.o.o., za katerega je navedla celo podatke o letnem prometu v letu 2012, za vse navedene kupce pa je priložila tudi pogodbe o sodelovanju. Ker tožena stranka ne navede, kaj bi morala tožeča stranka navesti za to, da bi dosegla 10 točk in katere pogodbe bi morala predložiti, sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar je ponovno bistvena kršitev pravil postopka.

11. V zvezi z merilom „Vpliv operacije na okolje“ tožeča stranka meni, da bi morala za zmanjševanje uporabe okolju nevarnih snovi ali izpustov nevarnih snovi v okolje in za omogočanje reciklaže oziroma uporabe odpadnih surovin skupaj prejeti še dodatnih 7 točk. V poslovnem načrtu je tožeča stranka jasno navedla, da so v skladu je evropsko ekološko zakonodajo vse nove igralne naprave proizvedene po ROHS standardu, kar pomeni, da omogočajo zmanjševanje uporabe okolju nevarnih snovi in izpustov nevarnih snovi v okolje, reciklažo oziroma uporabo odpadnih surovin ter učinkovitejšo rabo energije. Zato drugačna ugotovitev tožene stranke ni pravilna, nepravilna pa je tudi ugotovitev, da tožeča stranka ni predložila dokazov. Takšne ugotovitve so v nasprotju z vsebino poslovnega načrta, možnost in hkrati obveznost zmanjševanja uporabe okolju nevarnih snovi določa Direktiva 2011/65/EU o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi iz leta 2011 (ROHS standardi), možnost in hkrati obveznost reciklaže elektronskih odpadkov pa ureja Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo iz leta 2006. Zato je tožeča stranka izpolnila vse pogoje za pridobitev 10 točk in s tem najvišjega možnega števila točk po vseh kategorijah v okviru merila.

12. Tožeča stranka poudari še, da iz spisov in iz sklepa ni razvidno, ali je vlogo obravnavala komisija v ustrezni sestavi. O vlogi naj bi namreč odločal strokovnjak, kar smiselno sledi tudi iz 28. člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1). Zato ima tožeča stranka pravico, da je seznanjena s sestavo komisije. Razpis nasprotno v tem delu ni bil transparenten, kar je v nasprotju z ustavno pravico do enakega obravnavanja. Tožeča stranka zato zahteva pojasnilo, kateri strokovnjaki so odločali o njeni vlogi, zahteva pa tudi, da se ji predloži odločba o imenovanju komisije iz 21. člena ZPOP-1 in zapisnik iz 28. člena ZPOP-1. 13. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka.

14. V zvezi s tožbenimi očitki, ki se nanašajo na višje število točk (višji prag), potrebnih za sofinanciranje, se sklicuje na besedilo 5. točke razpisa ter meni, da imajo glede na citirano besedilo prednost pri dodelitvi sredstev nedvomno tista podjetja, ki dosežejo več točk. Prav tako je jasno določeno, da se upošteva pri dodelitvi vrstni red vlog ter da pri tem ni nobene sorazmernosti ali minimalnega izplačila. Če bi tožena stranka ravnala tako, kot navaja tožeča stranka in upravičencem dodeljevala le del subvencije, operacije upravičencev ne bi več izpolnjevale pogoja zaprte finančne konstrukcije iz šestega odstavka točke 4.2. - „Pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev“. Zato v celoti zavrača očitke, da je pri dodeljevanju sredstev oziroma določitvi višjega praga za sofinanciranje nepravilno uporabila materialno pravo in zagrešila kršitve pravil postopka.

15. V zvezi z merilom 2 ne zanika, da je tožeča stranka v vlogi predstavila nov produkt in z dodatno tehnično dokumentacijo in opisi utemeljila (utemeljevala?) lasten razvoj sistema ... ter da je podala tako opise kot projektno dokumentacijo s tehničnim opisom. Poudarja pa, da iz predložene dokumentacije ni razvidno, da gre za lasten razvoj. Tožeča stranka bo namreč zgolj implementirala sistem, ki ga je razvilo podjetje Č. Slednje bo izvedlo tudi instalacijo strojne in programske opreme (Seznam stroškov in predračun št. PR-13-045), prav tako pa bo izvedlo tudi uvajanje in šolanje. Za oba kazina, kjer bo sistem implementiran, pa bodo izvedene zgolj prilagoditve sistema, kar pa še ne pomeni dejanskega razvoja storitve ... Take storitve oziroma produkti so v igralniški industriji že uveljavljeni. Tožena stranka je upoštevala vso dokumentacijo, ki jo tožeča stranka navaja v tožbi. Vendar pa predložitev dokumentacije še ni dokaz lastnega razvoja storitve. Pomembna je vsebina, ki jo ocenjuje komisija in ki je na podlagi vsebinske preučitve celotne dokumentacije tožeči stranki utemeljeno dodelila 10 točk. Obrazložitev sklepa je sicer skopa, vendar omogoča preizkus. Tožena stranka zato zavrača tudi očitke o kršitvah postopka.

16. V zvezi z merilom 6 odgovarja, da je tožeča stranka na 7. strani poslovnega načrta samo splošno napisala, da svoje storitve nudi fizičnim osebam kot končnim potrošnikom, turističnim posrednikom, kot so hoteli, turistične agencije, prevozniki in društva, kino centri, zabaviščni centri itn. V nadaljevanju omeni, da družba že od otvoritve hotela dalje sodeluje s hotelom B., pozitiven odziv gostov pa je bil povod tudi za sodelovanje z drugimi hoteli v okolici igralnih salonov, kot je npr. hotel C. Treh največjih kupcev v letu 2012 na tem mestu ni predstavila. Na 21. strani je v poglavju 5. Poslovne terjatve navedla zgolj podjetje A. d.o.o. z neto prometom v letu 2012. Ali gre za enega od treh največjih kupcev v letu 2012, ni zapisala, zapisala je, da so kupci obiskovalci igralnega salona in turistični posredniki in predstavljajo glavnino prihodkov iz naslova iger na srečo in gostinstva. Treh največjih kupcev v letu 2012 tudi na tem mestu ni predstavila. Ker iz oddane vloge niso razvidni trije največji kupci v letu 2012, ji je bilo upravičeno dodeljenih 5 točk po tem merilu, saj ni izpolnila pogoja za dodelitev 10 točk. Ne gre torej za napačno uporabo pravil razpisa in tudi ne za kršitev pravil postopka, saj je obrazložitev sklepa jasna in jo je mogoče preizkusiti. Tožena stranka je tudi sicer v razpisni dokumentaciji jasno navedla, kaj morajo vlagatelji predstaviti v poslovnem načrtu (tri največje kupce v letu 2012) in katere priloge morajo predložiti (aktivno pogodbo za leto 2013 iz skupine treh največjih kupcev) za to, da dosežejo 10 točk po merilu.

17. V zvezi z merilom 7 tožena stranka navaja, da oprema, ki jo nabavlja tožeča stranka (igralne naprave z dodatno opremo) nima nobene povezave in vpliva na uporabo okolju nevarnih snovi, izpuste nevarnih snovi v okolje ter na reciklažo odpadnih surovin in njihovo uporabo. Navedba, da so „sestavni deli opreme izdelani v skladu z ROHS standardi“, je nesmiselna in zavajajoča, saj nima nobene povezave s samim delovanjem opreme in učinki njene uporabe na navedene okoljske probleme, o čemer govori to merilo. Sklepati je mogoče, da tožeča stranka vsebino merila razume napačno ter da zamenjuje izdelavo opreme (določeni deli so izdelani po ROHS standardih) z učinki ob njenem delovanju. Zato je dodeljeno število točk po tem merilu pravilno, sklicevanje na 165. člen ZUP pa brezpredmetno. Obrazložitev sklepa je namreč jasna in jo je mogoče preizkusiti.

18. Tožena stranka zavrača tudi vse namige o tem, da naj bi vlogo obravnavala komisija v neustrezni sestavi. Komisija je bila imenovana na podlagi Ustanovitvenega akta tožene stranke in ZPOP-1. V Pravilniku o izvajanju javnih razpisov (v nadaljevanju Pravilnik) tožene stranke je določeno, da imena predsednika in članov komisije niso javna. Komisija je opravila svoje delo vestno in vse vloge obravnavala enakopravno. Zato za očitke o netransparentnosti in diskriminatornosti javnega razpisa ni podlage.

19. Tožeča stranka po prejemu odgovora na tožbo v celoti vztraja pri vloženi tožbi kot tudi pri vseh tožbenih navedbah in ugovorih.

20. Tožba ni utemeljena.

21. Višji postavljeni prag za dodelitev sredstev (80 namesto 60 doseženih točk) po presoji sodišča ni v nasprotju z določbami Javnega razpisa. Ker je skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle (nižji) prag 60 točk iz razpisa, nesporno presegla razpoložljiva sredstva, je logično, da se prag zviša ter na ta način da prednost tistim vlogam, ki so dosegle pri ocenjevanju višje število točk, kot to nenazadnje narekujejo tudi določbe razpisa. Da imajo v takšnem primeru vloge z višjim številom točk prednost pri dodeljevanju sredstev, je namreč izrecno določeno v 5. točki razpisa (Merila za izbor upravičencev), višji določeni prag pa predstavlja način, kako se navedeni cilj doseže. Kot pravilno navaja že tožena stranka v odgovoru na tožbo, v razpisu ni določbe, ki bi narekovala, da se višina dodeljenih sredstev prilagaja številu doseženih točk, oziroma da se v primeru doseženega praga, sredstva dodelijo vsaj v določenem najnižjem znesku (40 000,00 EUR). Dovolj jasno je namreč določeno, da pri dodeljevanju sredstev šteje vrstni red vlog in da pri tem ni nobene sorazmernosti ali minimalnega izplačila. Pravilno pa opozarja tudi, da je eden od pogojev razpisa (iz šestega odstavka točke 4.2.) zaprta finančna konstrukcija. Kar pomeni, da so tožbeni ugovori, po katerih je tožeča stranka s tem, ko je dosegla oziroma presegla prag 60 točk, upravičena najmanj do zneska 40 000,00 EUR, brez podlage v razpisu, s tem pa je neutemeljen tudi tožbeni očitek kršitve materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka.

22. Pravilna pa je po presoji sodišča tudi ugotovitev tožene stranke, da vloga oziroma prijavljena operacija ni dosegla praga 80 točk in da zato ni pogojev za sofinanciranje na podlagi razpisa.

23. Pri tem se sodišče v celoti strinja z razlogi izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na oceno po merilu „Inovativnost v povezavi z operacijo“, pri katerem je bilo tožeči stranki dodeljenih 10 točk, saj iz spisov tudi po presoji sodišča, enako kot meni tožena stranka, dovolj jasno sledi, da prijavljena investicija ni rezultat razvoja tožeče stranke. Iz vlogi predložene dokumentacije namreč sledi, da bo tožeča stranka zgolj implementirala sistem ..., ki ni rezultat lastnega razvoja, izvedla pa zgolj njegove prilagoditve. Oceno 20 točk prejme prijavitelj za operacijo le v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda oziroma storitve, ki je rezultat lastnega razvoja. Rezultat lastnega razvoja mora biti torej produkt ... in zato zgolj prilagoditev sistema ..., ki ni rezultat razvoja prijavitelja, ne zadošča. Zato je po presoji sodišča ocena tožene stranke pravilna, ugovori tožeče stranke pa neutemeljeni.

24. V zvezi z oceno po merilu 6 (Tržna naravnanost v povezavi z operacijo) pa iz spisov, predloženih sodišču, sledi, da tožeča stranka v poslovnem načrtu ni konkretno predstavila treh največjih kupcev v letu 2012, kar je pogoj za to, da prijavitelj pridobi 10 točk namesto 5, kot jih je pridobila tožeča stranka. Ti konkretno tudi niso navedeni na straneh poslovnega načrta, na katere opozarja tožba.

25. V celoti se sodišče strinja tudi z razlogi, ki se nanašajo na oceno po merilu pod zaporedno številko 7, in po kateri je tožeča stranka dosegla skupno 3 točke namesto 10, kot jih uveljavlja v tožbi. Pogoj za točkovanje po kriteriju 7.3 je, da „operacija zmanjšuje uporabo okolju nevarnih snovi ali izpuste nevarnih snovi v okolje“, po kriteriju 7.5 pa, da „operacija omogoča reciklažo oziroma uporabo odpadnih surovin“. To pomeni, da navedene pozitivne okoljske učinke omogoča operacija sama, ker omogoča reciklažo oziroma uporabo odpadnih surovin oziroma pripomore k zmanjšanju obremenjevanja okolja. Navedenih učinkov obravnavani operaciji ni mogoče pripisati. Skladnost posameznih delov opreme z okoljskimi standardi, na katere se sklicuje tožeča stranka, torej opisanim vsebinam očitno ne zadosti. Zmanjšanja okoljsko škodljivih snovi pri izdelavi novih igralnih naprav in uporaba recikliranih materialov pri njihovi izdelavi omogoča proizvodnja opreme in ne njena uporaba pri tožeči stranki. Zato je po presoji sodišča ugotovitev tožene stranke, da iz prijave in iz predloženih dokazil zatrjevani okoljski učinki operacije niso razvidni, pravilna in da zato za dodelitev zahtevanih 7 točk po merilih 7.3 in 7.5 ni podlage.

26. Komisijo za dodelitev sredstev, ki vodi postopek javnega razpisa, imenuje s pisno odločbo odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba (21. člen ZPOP-1). Po Pravilniku imena in priimki predsednika in članov komisije niso javni (5. člen). Kar pa ne pomeni, da se tudi v razpisnem postopku, seveda temu postopku primerno, ne uporabljajo določbe 82. člena ZUP, ki se nanašajo na pregledovanje dokumentov zadeve in po katerih stranka lahko zahteva pregled spisov v svoji zadevi. Da bi tožeča stranka zahtevala vpogled v podatke o sestavi komisije in da bi bilo o njeni zahtevi odločeno s strani tožene stranke, tožeča stranka ne izkaže in niti ne zatrjuje. To pa pomeni, da v razpisnem postopku možnosti, da zahteva vpogled v spise, ni izkoristila in da zato takšne zahteve ne more (prvič) postaviti v tožbi. K temu sodišče še dodaja, da (ne)strokovnost članov razpisne komisije po določbah ZPOP-1 oziroma po določbah ZUP ni izločitveni razlog. O tovrstnih ugovorih se zato posebej ne odloča, temveč lahko pridejo do izraza le v okviru ugovorov zoper ocenjevanje vlog s strani posameznih članov komisije in s tem zoper njihovo delovanje.

27. Ker je torej spoznalo izpodbijani sklep za zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa za neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

28. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 29. Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).