Jedro

Po presoji sodišča ni mogoče sprejeti stališča tožnice, da se pridobi položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča po t.i. hitrejšem napredovanju upoštevaje čas glede na datum izvolitve, kar bi bilo v njenem primeru 19. 10. 2002. T.i. hitrejše napredovanje po 4. odstavku 27. člena ZSS, upoštevaje gramatikalno razlago, pomeni napredovanje na položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča in je vezano na starost sodnika in na »pozitivno« oceno sodniške službe, to napredovanje pa je možno pri prvem napredovanju po izpolnitvi teh pogojev. Hitrejše napredovanje je tako mogoče, ko sodnik prvič napreduje po dopolnjenem 45 letu starosti in ob »pozitivni« oceni sodniške službe. Sodišče sprejema stališče tožene stranke, da takšno napredovanje nastopi z dnevom seje tožene stranke. Takšno stališče je tudi razumljivo, ker morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, ko prvič napreduje sodnik okrajnega ali okrožnega sodišča potem, ko so ti pogoji izpolnjeni. Napredovanje v višji plačilni razred je redno napredovanje po 26. členu ZSS, hitrejše napredovanje na položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča pa obravnava 4. odstavek 27. člena ZSS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice proti odločbi tožene stranke št. … z dne 25. 9. 2003, s katero je tožnica napredovala na položaj svétnice in je bila uvrščena v plačilni razred 3,14. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožnica nastopila sodniško službo 19. 10. 1999 in je bila uvrščena v plačilni razred 2,73. Tožena stranka se pri svoji obrazložitvi sklicuje na 4. odstavek 27. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZSS). Navaja, da je sprejela na 5. seji dne 9. 9. 1999 stališče, da se pri napredovanju na položaj svétnika okrajnega in okrožnega sodišča za izpolnitev pogojev šteje datum odločanja na seji Sodnega sveta, hkrati pa mora sodnik Sodnemu svetu ob predlogu za napredovanje na položaj svétnika predložiti oceno sodniške službe, ki jo je po dopolnjenem 45. letu starosti sodnika izdelal personalni svet v zvezi s predlogom za napredovanje sodnika na položaj svétnika (62. seja 15. 12. 2002). Tožena stranka navaja, da iz teh razlogov ob imenovanju sodnikov na položaj svétnika okrajnega oziroma okrožnega sodišča sodnike svétnike vedno imenuje in uvršča v ustrezne plačilne razrede z dnevom seje, zato ne more slediti pritožbenemu predlogu tožnice ter jo uvrstiti na položaj svétnice z dnem 19. 10. 2002. Tožena stranka tudi pojasnjuje, da bi tožnica lahko napredovala na podlagi določbe 26. člena ZSS v višji plačilni razred s tem, da bi bila uvrščena z dne 19. 10. 2002 v plačilni razred 2,94, vendar bi v takšnem primeru tožnica izpolnila zakonske pogoje za napredovanje na položaj svétnice šele po preteku treh let od zadnjega napredovanja s tem, da bi napredovala na položaj svétnice in bila uvrščena v plačilni razred 3,14 z dnevom seje Sodnega sveta.

Tožnica v tožbi navaja, da toži na odpravo izpodbijane odločbe in na ugotovitev, da izpolnjuje pogoje za redno napredovanje v višji plačilni razred z dnem 19. 10. 2002 in s tem dnem tudi do napredovanja na položaj svétnice. Navaja, da je 19. 10. 2002 preteklo tri leta od nastopa njene sodniške funkcije in je bil pripravljen predlog za redno napredovanje v plačilnem razredu v decembru 2002, prav tako pa je predlog podala predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za hitrejše napredovanje. Personalni svet Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je podal oceno sodniške službe št. Su … z dne 21. 5. 2003. Tožena stranka je nato 25. 9. 2003 sprejela odločbo, da se tožnico imenuje na položaj svétnice okrožnega sodišča in uvrsti v plačilni razred 3,14 dne 25. 9. 2003. Navaja, da se ne strinja z datumom uvrstitve v plačilni razred, prav tako pa tudi ne z razlago 27. člena in 24. člena ZSS in navaja, da se po 26. členu ZSS napreduje vsake tri leta, razen v taksativno določenih primerih, kar pa ni v njenem primeru. Vsake tri leta pomeni tri leta in zato meni, da bi morala napredovati z 19. 10. 2002 v plačilni razred. Takšna je tudi praksa tožene stranke, saj določa sodnikom redno napredovanje v višji plačilni razred po preteku treh let ob izpolnjevanju pogojev, ne glede na datum seje Sodnega sveta. Zato meni, da trditev tožene stranke ne drži. V zapisniku 5. seje Sodnega sveta z dne 9. 9. 1999 ni zapisano stališče, na katerega se sklicuje tožena stranka in predstavlja podlago za njeno odločitev. Pod 7. točko zapisnika je navedeno stališče, da je ob upoštevanju 26. člena ZSS možno napredovanje po treh letih, stališče do predčasne uvrstitve v plačilni razred, možnost razporeditve v višji plačilni razred ob prvi izvolitvi, stališče glede uporabe 107. člena in stališče, da se upošteva za uvrstitev plačilni razred skupni čas opravljanja sodniške službe s preračunom napredovanja na tri leta. Tako v tem stališču ni zaslediti stališča, na katerega se tožena stranka v izpodbijani odločbi sklicuje. Sklepi oziroma stališča 62. seje pa so namenjeni pripravi ocene sodniške službe in ne temu kar zatrjuje tožena stranka v izpodbijani odločbi. Tožena stranka navaja, da bi na podlagi 26. člena ZSS napredovala v višji plačilni razred z dnem 19. 10. 2002, pri tem pa dodaja, da bi pogoje za napredovanje na položaj svétnice izpolnila šele po preteku treh let od zadnjega napredovanja s tem, da bi napredovala na položaj svétnice in bi bila uvrščena v plačilni razred 3,14 z dnevom seje Sodnega sveta. Po mnenju tožnice je ta trditev napačna in se sklicuje na 4. odstavek 27. člena ZSS, ki določa, da položaj svétnika pridobi okrožni sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem 45. letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Navaja, da so vsi ti pogoji pri njenem primeru izpolnjeni. Do prvega napredovanja je upravičena z 19. 10. 2002, kar bi moralo biti nesporno, s tem pa, glede na citirani 4. odstavek 27. člena, tudi do hitrejšega napredovanja. Na podlagi 51. člena ZSS tožena stranka sodnika uvrsti v plačilni razred, pri tem presoja ali so podani pogoji in ne bi smela odločati drugače kot to določa zakon. Hkrati opozarja na neenakost med sodniki ob razvrščanju, če bi obveljalo navedeno stališče, ki ga ni zasledila in ki širi pristojnost tožene stranke. Tožena stranka nima diskrecijske pravice za odločanje v zadevah glede razporeditev in napredovanja sodnikov, pri tem se sklicuje na 2. odstavek 28. člena ZSS. Z razvrščanjem glede na datum seje tožene stranke pa sodniki prihajajo v neenakopraven položaj, ker je od hitrosti predloga nadrejenih, hitrosti odločitve personalnega sveta in nato datuma seje tožene stranke odvisno napredovanje. Predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi in da tožnica z 19. 10. 2002 napreduje v višji plačilni razred 2,94 in jo s tem dnem imenuje na položaj svétnice okrožnega sodišča in jo uvrsti v plačilni razred 3,14. Tožnica uveljavlja tudi plačilo stroškov postopka v višini plačane sodne takse. Tožnica naknadno še opozarja na besedilo 3. in 4. odstavka 27. člena ZSS in poudarja, da gre v obeh primerih za napredovanje na položaj svétnika pri določenem napredovanju in ne različno po 3. oziroma 4. odstavku 27. člena ZSS. Pri tem poudarja, da 3. odstavek 27. člena ZSS ne potrjuje stališča tožene stranke, da je za določene sodnike odločilen datum odločanja na seji tožene stranke, za nekatere pa datum izpolnitve pogojev. Poudarja, da glede na razlago tožene stranke sama ni napredovala po izvolitvi v sodniško funkcijo in uvrstitvijo v plačilni razred, pridobila je položaj svetnice brez prvega napredovanja. Pri tožnici so bili pogoji za prvo »redno« napredovanje izpolnjeni 19. 10. 2002 in je lahko napredovala ob prvem napredovanju. Meni, da gre za neenakopravno obravnavanje sodnikov tako po položaju kot glede na datum obravnave personalnih svetov in tožene stranke in za nezakonito poseganje v pravice sodnikov, ki jih določa ZSS.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri razlogih, ki jih je navedla že v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Tožena stranka poudarja, da je na svoji peti seji dne 9. 9. 1999 sprejela stališče, da se pri napredovanju na položaj svétnika okrajnega in okrožnega sodišča za izpolnitev pogojev šteje datum odločanja na seji tožene stranke. Pri tem poudarja, da njeno stališče potrjuje besedilo 3. odstavka 27. člena ZSS, ki določa redno napredovanje višjega oziroma vrhovnega sodnika pri tretjem napredovanju na tem mestu, ki pridobi položaj svétnika. Pri napredovanju po 4. odstavku 27. člena ZSS pa je potrebno, da sodnik poleg preteka triletnega roka od zadnjega napredovanja izpolnjuje tudi dodatne v zakonu določene pogoje. Ti dodatni pogoji onemogočajo sodniku, da bi lahko napredoval le po preteku triletnega roka od zadnjega napredovanja, ker je potrebno za takšno napredovanje izpolniti še preostala zakonska pogoja in to je starost sodnika in ocena sodniške službe, iz katere mora izhajati, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Tožnica oziroma predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ni predlagala rednega napredovanja, ampak je vložila predlog 10. 12. 2002 za napredovanje na položaj svétnice okrožnega sodišča ter za izdelavo ocene sodniške službe. Tožena stranka je prejela predlog in oceno sodniške službe dne 3. 7. 2003 ter na podlagi pridobljenih podatkov odločala o napredovanju in odločila o napredovanju na položaj svétnice okrožnega sodišča in jo z dnem seje uvrstila v plačilni razred 3,14. Tožena stranka tudi zavrača trditev tožnice, da so sodniki med seboj v neenakopravnem položaju, ker je od hitrosti predloga nadrejenih in odločitve personalnega sveta ter datuma seje tožene stranke odvisno napredovanje okrajnih in okrožnih sodnikov na položaj svétnika. Pri tem opozarja na 3. odstavek 24. člena ZSS, na podlagi katerega bi tožnica lahko že pred 10. 12. 2002 predlagala personalnemu svetu izdelavo ocene sodniške službe ter na podlagi pridobljene dokumentacije pred 3. 7. 2003 toženi stranki predlagala napredovanje na položaj svétnice. To bi tožnici zagotavljalo datumsko ugodnejšo napredovanje na položaj svétnice ter s tem časovno ugodnejšo uvrstitev v plačilni razred. Tožena stranka tudi trdi, da je do sedaj imenovala sodnike na položaj svétnika okrožnega in okrajnega sodišča z datumom svoje seje kot določa ZSS. V zvezi z napredovanjem višje sodnice, ki ga tožnica omenja, pa tožena stranka opozarja, da je potrebno upoštevati določbo 2. alinee 3. odstavka 34. člena ZSS, pri tem opozarja, da gre za napredovanje višjega sodnika. V zvezi z napredovanjem okrajnih ali okrožnih sodišč pa je tožena stranka vedno uporabila določbo 4. odstavka 27. člena ZSS in uvrščala te sodnike na položaj svétnika in v plačilni razred 2,94 oziroma 3,14 z dnem svoje seje. Predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Državni pravobranilec je kot zastopnik javnega interesa prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnega spisa in navedb v tožbi izhaja, da je tožnica nastopila sodniško službo 19. 10. 1999 na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Sama tožnica je podala predlog za napredovanje v višji plačilni razred dne 5. 12. 2002, dne 10. 12. 2002 pa je predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Personalnemu svetu Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani podala predlog za napredovanje tožnice na položaj svétnice. Personalni svet Višjega delovnega in socialnega sodišča je izdelal oceno sodniške službe z dne 21. 5. 2003. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice proti odločbi tožene stranke, s katero je tožnico imenovala na položaj svétnice okrožnega sodišča in jo uvrstila v plačilni razred 3,14 z dnevom svoje seje, dne 25. 9. 2003. O napredovanju tožnice je tožena stranka odločila na podlagi 4. odstavka 27. člena ZSS, ki obravnava t.i. hitrejše napredovanje. Iz podatkov upravnega spisa in podatkov, ki jih je predložila tožnica k tožbi, izhaja, da je Personalni svet Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani sprejel oceno njene sodniške službe dne 21. 5. 2003, s katero je ugotovil, da tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Iz besedila ocene sodniške službe izhaja, da je personalni svet odločal na podlagi predloga predsednice Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in ne na predlog za napredovanje v višji plačilni razred, ki ga je tožnica podala 5. 12. 2002. Sodišče zato ni obravnavalo tožbenega ugovora v zvezi s predlogom tožnice z dne 5. 12. 2002, ker tožena stranka nanj ni oprla svoje odločitve.

Določila ZSS obravnavajo sodniško napredovanje v 3. oddelku in samo sodniško napredovanje obsega napredovanje v plačilnih razredih, napredovanje na višje sodniško mesto in napredovanje na položaj svétnika (2. odstavek 24. člena ZSS). Četrti odstavek 27. člena ZSS obravnava t.i. hitrejše napredovanje na položaj svétnika, ki ga pridobi okrajni ali okrožni sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem 45. letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Na to določilo se veže tudi 3. alinea 3. odstavka 34. člena ZSS, ki določa, da če iz ocene izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, napreduje na položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča v skladu s 4. odstavkom 27. člena ZSS. Po presoji sodišča ni mogoče sprejeti stališča tožnice, da se pridobi položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča po t.i. hitrejšem napredovanju upoštevaje čas glede na datum izvolitve, kar bi bilo v njenem primeru 19. 10. 2002. T.i. hitrejše napredovanje po 4. odstavku 27. člena ZSS, upoštevaje gramatikalno razlago, pomeni napredovanje na položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča in je vezano na starost sodnika in na »pozitivno« oceno sodniške službe, to napredovanje pa je možno pri prvem napredovanju po izpolnitvi teh pogojev. Hitrejše napredovanje je tako mogoče, ko sodnik prvič napreduje po dopolnjenem 45 letu starosti in ob »pozitivni« oceni sodniške službe. Sodišče sprejema stališče tožene stranke, da takšno napredovanje nastopi z dnevom seje tožene stranke. Takšno stališče je tudi razumljivo, ker morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, ko prvič napreduje sodnik okrajnega ali okrožnega sodišča potem, ko so ti pogoji izpolnjeni.

Ni mogoče slediti stališču tožnice, da bi moralo biti t.i. hitrejše napredovanje po 4. odstavku 27. člena vezano na čas, ki je vezan na datum njene izvolitve. Takšne razlage ni mogoče sprejeti niti ob upoštevanju 26. člena oziroma 3. odstavka 27. člena ZSS. Obe zadnji določili namreč obravnavata redno napredovanje, s tem, da 26. člen ZSS obravnava redno napredovanje v plačilnem razredu vsaka tri leta, 3. odstavek 27. člena ZSS pa določa, da položaj svétnika pridobi višji oziroma vrhovni sodnik pri tretjem napredovanju na tem mestu, če zakon ne določa drugače. Ob primerjavi gramatikalne razlage obeh določil ni mogoče teh dveh določil (prvo obravnavo redno napredovanje, drugo pa pridobitev položaja svétnika višjega oziroma vrhovnega sodnika) primerjati oziroma uporabiti pri razlagi določila 4. odstavka 27. člena ZSS.

V kolikor bi se upošteval način napredovanja kot ga tožnica predlaga v svoji tožbi, to je, da bi napredovala z 19. 10. 2002 v višji plačilni razred 2,94 in da bi bila s tem dnem imenovana na položaj svétnice okrožnega sodišča in uvrščena v plačilni razred 3,14, je potrebno poudariti, da določila ZSS takšnega napredovanja, kot ga predlaga tožnica ne predvidevajo. Napredovanje v višji plačilni razred je redno napredovanje po 26. členu ZSS, hitrejše napredovanje na položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča pa obravnava 4. odstavek 27. člena ZSS. Poleg tega na dan 19. 10. 2002 še ni bila izdelana ocena sodniške službe (izdelana je bila 21. 5. 2003) in tožnica tako še ni izpolnjevala pogojev za hitrejše napredovanje po 4. odstavku 27. člena ZSS. Ob upoštevanju posameznih plačilnih razredov po 1. odstavku 47. člena ZSS je mogoč zaključek, da je tožnica dejansko napredovala iz razreda v prvi skupini 2,73 v plačilni razred 3,14 v drugi skupini in je s tem hitreje napredovala za tri plačilne razrede z uvrstitvijo v četrti plačilni razred glede na plačilni razred 2,73. To pa pomeni, da je tožnica dejansko hitreje napredovala ob uporabi 4. odstavka 27. člena ZSS. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila citirano določilo pri svoji odločitvi, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00).