21. 6. 2016

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Rado Škofic, Mengeš, ki ga zastopa skrbnik Center za socialno delo Domžale, na seji 21. junija 2016

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 341/2015 z dne 7. 1. 2016 in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1782/2015 z dne 17. 9. 2015 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah št. P 144/2005 z dne 22. 11. 2013 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožniku je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012 delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za nastopanje v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih. Center za socialno delo Domžale (v nadaljevanju CSD Domžale) je bil z odločbo CSD Domžale št. 12211-8/2012 z dne 22. 9. 2014 v zvezi z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti št. 12007-41/2014 z dne 16. 12. 2014 imenovan za njegovega skrbnika.

2.Ustavno pritožbo je vložil pritožnik sam. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) ne določa, kako ravnati z vlogo, ki jo vloži oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih. Zato je Ustavno sodišče na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 6. člena ZUstS glede tega vprašanja smiselno uporabilo ustrezne določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP).

3.Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben (80. člen ZPP). Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP). Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, torej ne more sama opravljati procesnih dejanj. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP). Zakoniti zastopnik varovanca, ki je postavljen pod skrbništvo, je njegov skrbnik (192. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo – ZZZDR). Zakoniti zastopnik lahko praviloma opravlja v imenu stranke vsa pravdna dejanja (prvi odstavek 79. člena ZPP).

4.Pritožnikov skrbnik je Ustavnemu sodišču z dopisom št. 12213-142/2014 z dne 25. 4. 2016 sporočil, da pritožnikove ustavne pritožbe ne odobrava. ZPP izrecno ne določa, kako ravnati z vlogo, ki jo vloži oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, pa je njen skrbnik ne odobri. Iz drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP pa smiselno izhaja, da sodišče v takem primeru (ko tožbo vloži pravdno nesposobna oseba, pa se ta pomanjkljivost ne da odpraviti) vlogo zavrže.[1] Zato je senat Ustavnega sodišča zavrgel pritožnikovo ustavno pritožbo.

5.Senat je sprejel ta sklep na podlagi smiselne uporabe petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica senata dr. Dunja Jadek Pensa ter člana dr. Etelka Korpič − Horvat in Jan Zobec. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Dunja Jadek Pensa

Predsednica senata

dr. Etelka Korpič – Horvat

Namestnica predsednice senata

[1]ZPP za primere, ko niso izpolnjene procesne predpostavke (glede stranke), tudi sicer predpisuje sankcijo zavrženja tožbe oziroma pravnega sredstva (glej na primer tretji odstavek 88. člena, četrti odstavek 98. člena in 91. člen ZPP).