Jedro

Tožnica ni izkazala, da ima v zakupu kmetijska zemljišča, kar pomeni, da ni izkazala pravice do uporabe teh zemljišč. Zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je omenjena zemljišča izbrisal iz registra kmetijskih zemljišč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se del GERK-a in GERK z identifikacijskimi številkami, ki jih navaja, izbriše iz kmetijskega gospodarstva KMD-..., nosilke A.A. - sedaj tožnice in da se navedene spremembe po dokončnosti te odločbe po uradni dolžnosti vpišejo v evidenco GERK in o vpisanih spremembah obvesti stranko z izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev. V svoji obrazložitvi navaja, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, lokalna izpostava Maribor (Sklad) dne 7. 1. 2013 podal vlogo za izbris navedenih GERK-ov, katerih nosilka je tožnica. Na podlagi vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo je organ ugotovil, da je zemljiškoknjižni lastnik navedenih zemljišč Republika Slovenija. Sklad tožnici odpoveduje zakupno razmerje, ker ni plačevala zakupnine po zakupni pogodbi. Tožnica je bila pozvana, da predloži dokazila o pravici do uporabe spornih zemljišč. Predložila je kopijo zapisnika Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano o pojavu in obveznosti odstranitve oziroma uničenja ambrozije na parc. št. 320, k.o. ... ter na ustni obravnavi izjavila, da ima težave pri poravnavi obveznosti po zakupni pogodbi in da se je dogovarjala za obročno plačevanje, vendar je med tem časom s strani Sklada že prejela odpoved pogodbe. Zemljišča je ves čas obdelovala kot dober gospodar in zato sama ne želi izbrisati navedenih GERK-ov. Sklad je kot dodatno dokazilo posredoval še dopis, s katerim je bilo tožnici dne 31. 1. 2012 odobreno obročno odplačevanje dolga iz naslova zakupnine ter obračun obresti in račun za zakupnino za leto 2012. Ker zakupnine ni plačevala, ji je Sklad dne 10. 4. 2012 poslal dokončno odpoved zakupne pogodbe, s čemer je izgubila pravico do uporabe teh kmetijskih zemljišč. Ker torej tožnica ni izkazala pravice do uporabe spornih zemljišč in ker sama navedenih GERK-ov ni želela izbrisati, je prvostopenjski organ na podlagi določb 35. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Pravilnik) odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. Meni, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna. Tožnica je s Skladom res imela sklenjeno zakupno pogodbo, vendar ji je Sklad le-to z dnem 31. 12. 2012 dokončno odpovedal. Ker je bila zakupna pogodba z navedenim dnem dokončno odpovedana, tožnica nima več pravice do uporabe navedenih zemljišč. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se z odpovedjo ne strinja in da ji je bila v letu 2012 povzročena škoda zaradi uničenja pridelka ter je prišlo zato do izpada dohodka in je zato plačevala previsoko najemnino, pa organ pojasnjuje, da je odnos med Skladom in njo njuno medsebojno razmerje in če tožnica meni, da ji je bila zakupna pogodba neupravičeno odpovedana, bo morala tak zahtevek uveljavljati po sodni poti.

Tožnica v tožbi navaja, da je izbris GERK-ov nezakonit, saj je odpoved pogodbe enostranska, čeprav pogodba govori o sporazumnem reševanju odprtih vprašanj. Pogodba je tudi bila prekinjena in odpovedana v času posevkov oziroma za kmeta v aktivni dobi rasti. Na določenih površinah je bil uničen celoletni posevek in s tem izpad letnega dela dohodka. Sklad ji je tudi dajal v zakup večje površine, kot je bilo stanje v naravi, torej je umetno povečal površine in posledično pridobival višje vrednosti zakupnin. Zato upravičenost odpovedi zanjo ne more biti sprejemljiva. Smiselno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni že v obrazložitvi prvostopenjske odločbe in odločbe tožene stranke ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v obravnavanem primeru je odločitev prvostopenjskega organa, s katero je le-ta izbrisal GERK-e, ki so bili vpisani na tožnico kot nosilko kmetijskega gospodarstva.

Svojo odločitev je oprl na določbe Pravilnika. Le-ta v 7. točki prvega odstavka 2. člena določa, da so zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva tista zemljišča, za katere ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe. Pravico do uporabe pa ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnika zemljišča ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Upravna enota lahko, kadar dvomi v pravilnost prijavljenih podatkov GERK, pozove nosilca, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč (prvi odstavek 35. člena Pravilnika). Če nosilec ustreznih dokazil o pravici do uporabe ne predloži, upravna enota odloči o izbrisu GERK iz registra kmetijskih gospodarstev (drugi odstavek 35. člena Pravilnika).

Tožnica je bila pozvana, da predloži ustrezna dokazila, da ima pravico do uporabe navedenih zemljišč. Predložila je (le) dopis ministrstva o uničenju ambrozije na enem zemljišču. Nasprotno je Sklad kot vlagatelj vloge za izbris predložil ustrezne in zadostne dokaze o tem, da je bilo tožnici zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz zakupne pogodbe, ker ni plačevala zakupnine, z dnem 31. 12. 2012 dokončno odpovedano zakupno razmerje. Iz dopisa Sklada z dne 7. 5. 2013, ki je v spisu, pa je razvidno tudi, da tožnica kljub omogočenemu obročnemu plačilu zakupnine, zakupnine za leto 2012 ni plačala. To pomeni, da tožnica ni izkazala zakupa navedenih zemljišč oziroma ni izkazala pravice do uporabe zemljišč. Zato je prvostopenjski organ po presoji sodišča s tem, da je sporna zemljišča, katerih nosilka je bila tožnica, izbrisal iz registra kmetijskih zemljišč, ravnal pravilno. To nadalje pomeni, da so bile določbe 35. člena Pravilnika v konkretnem primeru pravilno uporabljene.

Tožbeni ugovori na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Tožbena navedba, da ji je Sklad dajal v zakup večje površine in zato tudi zaračunaval višjo zakupnino, ni stvar tega postopka, v katerem se presoja le zakonitost odločitve o izbrisu GERK-ov. Tožbeni ugovor, da je bila odpoved zakupne pogodbe kot enostranska nezakonita, je neutemeljen, saj iz 13. člena te pogodbe, ki je v spisu, izhaja, da lahko zakupodajalec zakupno pogodbo delno ali v celoti odpove pred njenim iztekom zaradi kršitev 9. člena, v slednjem pa je med drugim navedeno, da mora zakupnik plačevati zakupnino v zneskih in rokih, dogovorjenih v zakupni pogodbi. Tožnica tudi ne more uspeti s tožbenim očitkom, da ji je bila pogodba odpovedana v času posevkov oziroma v času, ko gre za kmeta aktivno dobo rasti, saj iz dopisa o prenehanju zakupne pogodbe z dne 10. 4. 2012, ki je v spisu, izhaja, da ima ne glede na odpoved do konca leta 2012, iz zemljišča pravico pobrati vse pridelke, ki se nahajajo na zemljišču. Tudi tožbena navedba, da je bil na določenih površinah uničen celotni pridelek, na drugačno odločitev ne more vplivati.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.