Jedro

Tožnik kot pravdna stranka mora imeti možnost sodelovati v dokaznem postopku s tem, da se izjavlja o navedbah nasprotne stranke in o predlaganih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov in da obravnava uspeh dokazovanja (čl. 297/2 in čl. 299/1, ter čl. 302/2 ZPP). Prvo sodišče pa mu je s svojim postopanjem vse to preprečilo in pritožbeno sodišče je z zavrnitvijo tožnikovih tovrstnih pritožbenih ugovorov napravilo isto napako. Izpodbijana sodba pritožbenega sodišča in sodba sodišča prve stopnje sta zato formalnopravno nepravilni. 1. tč. 1. odst. 385. čl. ZPP v zvezi s 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, razveljavita se sodba sodišča druge stopnje in sodba sodišča prve stopnje in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrnilo tožnikov odškodninski zahtevek, ker je na podlagi podatkov spisa K 41/89, zaključilo, da tožnik ni dokazal, da bi mu škoda nastala zaradi nepravilne vožnje neznanega motornega vozila.

Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, kar je ocenilo, da so dokazni zaključki prvega sodišča sprejemljivi.

Tožnik je proti sodbi pritožbenega sodišča vložil revizijo iz smiselno uveljavljanega revizijskega razloga bistvenih kršitev določb procesnega zakona. V reviziji opozarja, da je prvo sodišče odločilo o zadevi po hitrem in poenostavljenem postopku, brez pravega dokazovanja, samo z vpogledom v kazenski spis iz kazenskega postopka, ki je tekel proti tožniku, čeprav je tožnik predlagal neposredno izvedbo dokazov, zlasti zaslišanje prometnega izvedenca. Pritožbeno sodišče je kljub tožnikovim ugovorom proti takšnemu postopanju prvega sodišča, sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. S tem je kršilo procesno načelo neposrednosti. Posledica te nepravilnosti pa je tudi napačna zavrnilna sodba. Tožnik predlaga, naj revizijsko sodišče iz navedenih razlogov obe sodbi nižjih sodišč razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki in javnemu tožilcu Republike Slovenije. Nihče ni odgovoril nanjo (čl. 390/1 in 3 ZPP).

Revizija je utemeljena.

Po mnenju revizijskega sodišča so utemeljene tožnikove trditve o nepravilnem postopanju prvega sodišča in pritožbenega sodišča, ki je kljub tožnikovim pritožbenim ugovorom potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in s tem ponovilo nepravilnosti prvega sodišča. Kršena je bila tožnikova procesna pravica obravnavanja pred sodiščem, kar je bistvena procesna kršitev iz tč. 7, odst. 2, čl. 354 ZPP.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je prvo sodišče oprlo svojo odločitev le na podatke spisa K 41/89, čeprav je tožnik izrecno zahteval, da se zasliši vsaj izvedenec prometne stroke in da se opravi rekonstrukcija škodnega dogodka. Zavrnitev takšnega predloga bi sicer lahko bilo le vprašanje dokazne ocene prvega sodišča (čl. 300/2 ZPP). Toda v obravnavanem primeru, ko se je prvo sodišče kljub nasprotovanju tožnika omejilo le na vpogled v že omenjeni kazenski spis, je s tem tožnika tudi prikrajšalo za pravico do razpravljanja. Tožnik kot pravdna stranka mora imeti možnost sodelovati v dokaznem postopku s tem, da se izjavlja o navedbah nasprotne stranke in o predlaganih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov in da obravnava uspeh dokazovanja (čl. 297/2 in čl. 299/1, ter čl. 302/2 ZPP). Prvo sodišče pa mu je s svojim postopanjem vse to preprečilo in pritožbeno sodišče je z zavrnitvijo tožnikovih tovrstnih pritožbenih ugovorov napravilo isto napako. Izpodbijana sodba pritožbenega sodišča in sodba sodišča prve stopnje sta zato formalnopravno nepravilni. Iz revizijskega razloga iz 1. tč. 1. odst. 385. čl. ZPP v zvezi s 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ju je zato revizijsko sodišče moralo razveljaviti in zadevo vrača prvemu sodišču v novo sojenje (1. odst. 394. čl. ZPP).