Jedro

V postopku odmere dohodnine ni mogoče izpodbijati osnove za dohodnino, v katero je vključen dohodek iz dejavnosti, ki je bil ugotovljen v odločbi, s katero je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zoper katero se zavezanec ni pritožil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper prvostopno odločbo, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 1993. Tožena stranka navaja, da je iz predloženih podatkov v spisih razvidno, da je bil tožniku z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti št... z dne 26.5.1994 ugotovljen dobiček, dosežen z opravljanjem obrtne dejavnosti, ki se glede na 5. alineo 6. člena Zakona o dohodnini všteva v osnovo za dohodnino. Ker se tožnik zoper odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ni pritožil, je ta postala dokončna.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo in navaja, da je v letu 1993 prodal tovorni avtomobil, ki je bil že dve leti izven amortizacijske dobe in je zanj iztržil 4.123.600,00 SIT, kar je v celoti uporabil za nakup novejšega avtomobila, katerega kupnina je znašala 9.380.000,00 SIT. Navedeni znesek zato ne more predstavljati dobička od dejavnosti, ampak pomeni lahko le vlaganje v dejavnost. V letu 1993 in 1994 je več avtoprevoznikov na območju občine Kranj prodalo stare in kupilo nove avtomobile, vendar nihče od njih od iztržka ni plačal dohodnine.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po 5. alinei 2. odstavka 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 14/92 p.b) se v osnovo za dohodnino všteva tudi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti. Tožnik v tožbi ne izpodbija ugotovitve tožene stranke, da mu je bil z odločbo z dne 26.5.1994 ugotovljen sporni dobiček, dosežen z opravljanjem obrtne dejavnosti za leto 1993 in da se zoper njo ni pritožil, kar pomeni, da je ta postala dokončna in tudi pravnomočna. Dobiček, ugotovljen s prej navedeno odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1993, je bil torej predmet navedene odločbe, izdane z dne 26.5.1994 in bi ga moral tožnik izpodbijati v tistem postopku, kar pomeni, da ga zato v postopku odmere dohodnine za leto 1993 ne more uspešno izpodbijati. Glede na navedeno je po presoji sodišča tožena stranka pravilno odločila.

Tožnikovih ugovorov, ki se nanašajo na meritorno odločitev glede dobička, iz že navedenih razlogov (ker niso predmet te odločbe), sodišče ni posebej obravnavalo.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).