Jedro

Odločanje o sklepu o zavarovanju je nujna zadeva, zato v tem času procesni roki tečejo še naprej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je po pooblaščencih 9. 7. 2015 vložila pritožbo zoper dva sklepa (z dne 26. 6. 2015 in 29. 6. 2015). S sklepoma je sodišče obakrat zavrnilo ugovor zoper sklep o podaljšanju zavarovanje, tega pa je izdalo 30. 4. 2015 (l. št. 33).

2. Prvostopenjsko sodišče izdalo 20. 8. 2015 sklep, da se šteje pritožba zoper oba sklepa (z dne 26. 6. 2015 in 29. 6. 2015) za umaknjeno (3. odstavek 105.a člena ZPP). Svojo odločitev je utemeljilo takole: toženo stranko je pozvalo s plačilnim nalogom z dne 13. 7. 2015, naj plačalo sodno takso za pritožbo, sicer se bo štela pritožba za umaknjeno. Plačilni nalog je bil pooblaščencu vročen 15. 7. 2015. Sodna taksa ni bila plačana niti v 15 dneh od vročitve.

3. Zoper sklep o fikciji umika (z dne 20. 8. 2015) je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče poslalo plačilni nalog 13. 7. 2015. Pooblaščenec tožene stranke naj bi ga prejel 17. 8. 2015. Sodno takso je plačal na blagajni prvostopenjskega sodišča 18. 8. 2015. Sodna taksa naj bi bila plačana pravočasno. Pritožba trdi, da pooblaščenec ni prejel opomina, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep. Bilo naj bi nelogično, da bi sodišče vsega skupaj 2 dni po pošiljatvi plačilnega nalog že poslalo opomin.

4. Pritožba ni utemeljena. Prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene procesne kršitve, niti ni zmotno ugotovilo dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je pritožbo zato zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep (2. točka 365. člena ZPP).

5. Prvostopenjsko sodišče je 13. 7. 2015 poslalo nalog za plačilo sodne takse (l. št. 249 – 251). Odrejeno je bilo osebno vročanje (l. št. 252). Ker ob poskusu vročitve priporočene poštne pošiljke ni bilo mogoče osebno vročiti naslovniku, je bilo sporočilo o pošiljki 15. 7. 2015 puščeno v hišnem predalčniku (gl. obvestilo o vročitvi, pripeto pri l. št. 252). S tem je začel teči rok za plačilo sodne takse. Rok je tekel ne glede na to, da se s 15. julijem začnejo sodne počitnice (1. odstavek 83. člena ZS). Prvostopenjsko sodišče je namreč odločalo o sklepu o zavarovanju. Takšen sklep je nujna zadeva (1. odstavek 83. in 2. točka 2. odstavka 83. člena ZS), zato v tem času procesni roki tečejo še naprej (3. odstavek 83. člena ZS).

6. Po preteku petnajstdnevnega roka je bilo še pisanje puščeno v hišnem predalčniku. To je bilo 30. 7. 2015 (glej na navedenem mestu). Takšno ravnanje je bilo popolnoma v skladu s 142. členom ZPP. Vročitev se je štela za opravljeno po poteku roka za dvig pošiljke (4. odstavek 142. člena ZPP). Plačilo sodne takse 18. 7. 2015 (potrdilo na l. št. 263) je bilo torej prepozno. Okoliščina, da se je odvetnik tožene stranke seznanil s plačilnim nalogom šele 17. 8. 2015, kar trdi (in niti ne dokaže), pa je brez vsakega pravnega pomena.

7. Pritožba je neutemeljena tudi, kolikor se nanaša na opomin. Izpodbijani prvostopenjski sklep se je namreč zgolj nedosledno izrazil: prvostopenjsko sodišče je 13. 7. 2015 poslalo plačilni nalog, ki ga je samo označilo tudi kot opomin (2. stran sklepa). Plačilni nalog je sicer po svoji vsebini tudi res vseboval opozorilo (opomin) na posledice morebitne opustitve plačila (gl. l. št. 251). Nedoslednost v izražanju na pravilnost odločitve nima bistvenega vpliva.