- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba II Cp 1976/98
ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CP.1976.98 Civilni oddelek
Povzetek
- Odgovornost toženca za prometno nesrečoAli je toženec odgovoren za prometno nesrečo, ki jo je povzročil brez vozniškega dovoljenja?
- Utemeljenost regresnega zahtevkaAli je regresni zahtevek tožeče stranke utemeljen glede na dejstvo, da toženec ni imel vozniškega dovoljenja?
- Dejanska stanja in dokazni postopekAli je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in izvedlo dokazni postopek?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Toženec, ki je povzročil prometno nesrečo, ni imel vozniškega dovoljenja, zato je regresni zahtevek utemeljen.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopne je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu, da mora tožeči stranki plačati znesek 164.478,00 SIT in zakonite zamudne obresti od različnih datumov in različnih zneskov in da mora tožeči stranki povrniti tudi pravdne stroške. Ugotovilo je, da je toženec povzročil prometno nesrečo, pri tem pa ni imel vozniškega dovoljenja.
Regresni zahtevek tožeče stranke je zato utemeljen.
Proti sodbi se toženec pritožuje. Navaja, da krivdo zavrača in se s tožečo stranko ne strinja. Ne čuti se krivega za nastalo škodo.
Njegovo vozilo je stalo na desni strani ob sredinski črti.
Soudeleženka je pripeljala s preveliko hitrostjo in udarila v njegovo vozilo. Policija je delala zapisnik brez njega. Njegove žene niso dali za pričo. Nezgoda ni bila pošteno opisana s strani policistov in je tudi izvedenec ni mogel pošteno obravnavati.
Pritožba ni utemeljena.
Tožnikovo pritožbo je mogoče razumeti kot očitek, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče se s takimi pritožbenimi trditvami ne strinja in ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene krištve določb pravdnega postopka, da je dejansko stanje popolno ugotovljeno in da je tudi materialnopravno odločitev pravilna. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema izčrpne razloge sodišča prve stopnje in le kot odgovor na pritožbene trditve tem razlogom še dodaja: Toženec še v pritožbi vztraja pri tem, da je stal na svojem pasu in da je bila voznica nasproti vozečega avtomobila tista, ki je nesrečo povzročila. Take trditve nimajo opore v spisu. Sodišče prve stopnje je izvedlo obširen dokazni postopek, zaslišalo je tako toženca kot tudi njegovo ženo, voznico nasproti vozečega avtomobila ter pričo D.B.. Postavilo je tudi izvedenca. Svojo odločitev je torej sprejelo, potem ko je imelo na razpolagi zadosti dokazov za odločitev o tem, da je toženec tisti, ki je odgovoren za nesrečo. Ocenilo je tudi izpovedbo tožnikove žene, ki je izpovedovala v korist toženca, vendar pa glede na ostale dokaze sodišča prve stopnje to ni prepričalo.
Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov proti ugotovitvam sodišča prve stopnje. Pritožbene trditve so vse premalo prepričljive in niso podprte s takimi dokazi, ki bi kazali, da je odločitev napačna.
Glede na ugotovitve o tem, da je nesrečo povzročil toženec, ki ni imel vozniškega dovoljenja, je materialnopravno pravilna tudi odločitev o tem, da mora tožeči stranki povrniti zahtevani znesek, kar temelji na podlagi, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa tudi na določbah čl. 939/1 ZOR.
Neutemeljeno pritožbo je bilo tako treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP).
Določbe prejšnjega ZPP so v tej sodbi uporabljene glede na čl. 489 ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99).