Jedro

Začasne odredbe so nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje, še preden je izdana končna odločba. Pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika).

Nima prav pritožba, da je v tem delu sklep premalo natančen, ker ne določa, na katerem centru se bodo stiki izvajali. O kraju izvajanja stikov namreč odloča CSD X, stiki pa se izvajajo v pristojni enoti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano začasno odredbo ml. otroka začasno zaupalo v varstvo in vzgojo predlagateljici - materi (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo o stikih med otrokom in nasprotnim udeležencem - očetom, in sicer tako, da potekajo pod nadzorom strokovnega delavca Centra za socialno delo X. enkrat tedensko v trajanju 45 minut v prostorih pristojnega centra za socialno delo oziroma na drugi lokaciji v skladu s predlogom strokovnega delavca. Točen datum, čas in kraj stika se določi po predhodnem dogovoru med CSD, predlagateljico in nasprotnim udeležencem. Pri tem je predlagateljica dolžna poskrbeti, da ml. otrok ob začetku stika pravočasno prispe na kraj izvajanja stika in je po zaključenem stiku tam prevzet, nasprotni udeleženec pa se je zaradi izvedbe stika v določenem terminu dolžan pravočasno zglasiti na kraju izvajanja stika. V III. točki izreka je za primer kršitve sklepa o začasni odredbi določilo kazen 500,00 EUR in v IV. točki izreka, da je pristojen CSD dolžan spremljati izvajanje tega sklepa in poročati o ugotovitvah vsak mesec, vsako spremenjeno okoliščino pa je dolžan nemudoma sporočiti sodišču. V V. točki izreka je odločilo, da začne ta začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča, vendar največ devet mesecev od izdaje sklepa, to je do 13. 6. 2024, ter da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njegove izvršitve.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec, in sicer se pritožuje zoper II. točko izrek, kjer je določeno, da se stiki izvajajo v času 45 minut in le v prostorih pristojnega CSD oziroma na drugi lokaciji v skladu s predlogom strokovnega delavca. Meni, da je potrebno trajanje stika povečati, da otroku ne bodo nastajale nepopravljive posledice. Stik se mora izvajati vsaj v trajanju dveh ur skupaj, da bo lahko razvijal topel, razumevajoč starševski odnos z otrokom. Ne strinja se, da bodo vsi stiki izvedeni na Enoti Y., kar ni skladno z odredbo in otroku ne prinaša nobene koristi. Predlaga, da se stiki izvajajo na CSD v nenavzočnosti strokovnega delavca ter izven prostorov CSD, kjer se bo lahko nasprotni udeleženec z otrokom prosto gibal, prevzem in predaja pa se izvaja na način izmenično enkrat v Enoti X., naslednjič pa v prostorih Enote CSD Y. Sodišče je preveč padlo pod vpliv predlagateljice glede vprašanja obstoja ali neobstoja „nasilnosti s strani nasprotnega udeleženca“, sodišče spregleda, da nikjer ni prav nobenih navedb, da bi bil pritožnik kakorkoli nasilen tudi do otroka, ali da bi karkoli storil v njegovo škodo. Zato ni podlage za tako rigorozno omejevanje in preprečevanje stikov. S podpisom sodne poravnave z dne 7. 9. 2023 pa nasprotni udeleženec nikakor ni pristal na očitek, da je bil nasilen oziroma da bi priznal nasilje do predlagateljice in otroka. Sam ne rabi stikov s predlagateljico, išče le rešitev, da bi imel stike z otrokom in da bi bilo storjeno vse, kar je v korist otroka, nobenega nasilja pa ne priznava. Namen sodne poravnave je bil prav v tem, da ne velja prepoved približevanja otroku, kakršnekoli ovadbe zoper njega so za predmetni postopek nerelevantne, saj nikoli ni bil procesiran in so primeri zaključeni brez obravnavanja, zato o teh zadevah ni dovoljeno govoriti.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljica predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep, saj slednji temelji na mnenju CSD, nasprotni udeleženec pa tudi nima uvida v svoje težave in ne prepoznava koristi otroka. Zato je potrebno, da se stiki pod nadzorom še naprej izvajajo, da se s tem zaščitijo koristi ml. otroka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pregled zadeve pokaže, da je predlagateljica dne 23. 8. 2023 podala predlog za določitev zaupanja ml. otroka v varstvo in vzgojo ter oskrbo ter določitev preživnine in stikov in predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče začasno zaupa ml. otroka v varstvo in vzgojo njej, z očetom pa določi stike pod nadzorom. Nasprotni udeleženec je njen nekdanji zunajzakonski partner, njuna zveza je julija 2023 razpadla, ko se je nasprotni udeleženec zaradi nasilja odselil, izrečen pa mu je bil tudi ukrep prepovedi približevanja. Nasprotni udeleženec se z začasno odredbo po kateri se stiki izvajajo pod nadzorom CSD ne strinja. Sodišče prve stopnje je pridobilo mnenje CSD X., Enota Y., iz katerega izhaja, da je bil nasprotni udeleženec do sedaj že večkrat obravnavan zaradi kaznivih dejanj in prekrškov z elementi nasilja, v veljavi je ukrep prepovedi približevanja predlagateljici in ml. sinu in zato CSD zaključuje, da je trenutno v največjo korist otroka, da se pričnejo stiki izvrševati pod nadzorom enkrat tedensko v trajanju 45 minut. 6. Začasne odredbe so nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje, še preden je izdana končna odločba. Pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti hiter, sodišče pa o njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka več, od tistih, ki kažejo nasprotno.

7. Sodišče prve stopnje je po tako izvedenem dokaznem postopku, posebej po pridobitvi mnenja CSD kot institucije, ki ima strokovno znanje na obravnavanem področju, odločilo o stikih nasprotnega udeleženca z otrokom, pod nadzorom CSD. Do takšnega zaključka je prišlo na podlagi dejstva, da ima nasprotni udeleženec težave z agresijo, ki je najverjetneje povezana s prekomernim uživanjem alkohola in prepovedanih substanc, nasprotni udeleženec se je namreč že večkrat znašel v prekrškovnem in tudi kazenskem postopku zaradi nasilnih dejanj, ki jih je izvajal nad družinskimi člani (poleg predlagateljice še starši in bivša partnerka, sodelavka ter pripornik). Sodišče prve stopnje je na podlagi postopkov in veljavnega ukrepa prepovedi približevanja nasprotnemu udeležencu do predlagateljice in otroka, ki jih nasprotni udeleženec sicer zanika, zaključilo, da so pri njem vsekakor z zadostno verjetnostjo podani elementi nasilja, katerim je prisostvoval tudi otrok in, da je v največjo korist otroka, da se stiki izvajajo pod nadzorom CSD, saj otrok stika z očetom ni imel že od julija 2023. 8. Nima prav pritožba, da je v tem delu sklep premalo natančen, ker ne določa, na katerem centru se bodo stiki izvajali, saj je nasprotni udeleženec s strani CSD Y. - enoti CSD X. že bil obveščen, da se stiki izvajajo v Enoti Y. Neutemeljeno se zavzema, da se stiki izvajajo enkrat na teden na Enoti v X. in enkrat na teden v Enoti Y. O kraju izvajanja stikov namreč odloča CSD X., stiki pa se izvajajo v pristojni enoti, to je po prebivališču otroka CSD Y. 9. Začasna odredba je v predmetni zadevi vsekakor nujna, saj se stiki že od julija 2023 ne izvajajo. Glede na starost otroka, ugotovljene lastnosti na strani nasprotnega udeleženca in glede na mnenje CSD, sodišče druge stopnje nima pomislekov v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da se stiki zaenkrat izvajajo pod nadzorom, v trajanju 45 minut. Takšna ureditev je omejena na največ 9 mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ). Pri tem je potrebno imeti v uvidu, da gre le za začasno ureditev, udeležencema pa je dana možnost, da uvidita neskladja v svojih ravnanjih ter se naučita veščin pozitivnega starševstva, vse v največjo korist otroka.

10. Nasprotni udeleženec je na sodišče že podal predlog za drugačno ureditev stikov, o čemer bo odločalo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, pri tem pa ne gre spregledati, da se pri določitvi stikov upoštevajo predvsem koristi otroka.

11. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zoper sklep z dne 13. 9. 2023 zavrnilo in sklep o začasni odredbi potrdilo (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku- ZNP-1).

12. V skladu s 101. členom ZNP-1 pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.