Jedro

Izvedeni posegi na objektu ne predstavljajo del tekočega vzdrževanja objekta, niti niso nujni za tekoče vzdrževanje stanovanjskega objekta, kar je po občinskem zazidalnem načrtu pogoj za izvedbo posega. Ker projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni izdelan v skladu s prostorskim aktom občine, je odločitev o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Maribor zavrnila zahtevek tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo izgradnje dveh balkonov v prvem nadstropju in mansardi ter frčade z balkonom na strehi večstanovanjskega objekta ... , zgrajenega na zemljišču parc. št. 2086/1 in 2086/2 k.o. ... V obrazložitvi odločbe navaja, da obravnavani poseg leži na območju, ki ga ureja Odlok o zazidalnem načrtu dela območja S-8 in Š-8/1- Pristan v Mariboru (MUV, št. 27/97, 24/02, v nadaljevanju Odlok o ZN). Po določbah odloka objekt ... ni predviden za rušitev. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena Odloka o ZN so na objektih, ki niso predvideni za rušitev, dovoljeni gradbeni posegi, ki ne spreminjajo gabaritov objekta in so njuni za tekoče vzdrževanje objektov. Iz predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je razvidno, da se z izvedbo obravnavanih posegov poveča tako tlorisni kot tudi višinski gabarit objekta. Glede na določbo drugega odstavka 16. člena Odloka o ZN, ki določa, da so na obstoječih objektih dovoljeni gradbeni posegi, ki so nujni za tekoče vzdrževanje objektov in se z njimi ne spreminjajo gabariti, zato legalizacija izvršene gradnje ni mogoča. V skladu z določbo 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) namreč mora biti projekt izdelan v skladu s pogoji izvedbenega prostorskega akta. Ker so se z izvedenimi posegi spremenili gabariti objekta, je prvostopni organ ugotovil, da projekt in poseg nista v skladu z določbo 16. člena Odloka o ZN, zato je vlogo za legalizacijo strešne frčade in balkonov zavrnil. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka, vendar se je pri svoji odločitvi oprla na druge razloge. V skladu s 16. členom Odloka o ZN so na objektih, ki niso predvideni za rušitev, dovoljeni gradbeni posegi, ki ne spreminjajo gabaritov objekta in so nujni za tekoče vzdrževanje objektov. Navedena pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Na območjih, ki jih ureja zazidalni načrt, je dopustna le gradnja, ki jo takšen akt izrecno dopušča. V obravnavanem primeru je tako dopustno izvesti le tista dela, s katerimi se ne spreminjajo gabariti obstoječega objekta, takšna gradnja pa mora biti hkrati tudi nujna za tekoče vzdrževanje objekta. Izvedba oz. legalizacija balkonov ter frčade pa v nobenem primeru ne more biti nujna za tekoče vzdrževanje objekta in presega tekoče vzdrževanje oz. ohranjanje obstoječega objekta v dobrem stanju.

Tožniki v tožbi navajajo, da je bilo v zadevi dejansko stanje napačno ugotovljeno, saj se z izvedenimi posegi ne spreminjajo niti višinski niti tlorisni gabariti objekta. V času sprejemanja Odloka o ZN je veljal Zakon o urejanju prostora in drugih posegov v prostor, ki ni opredeljeval izraza gabarit. Navedenega ne določa niti Zakon o urejanju prostora. V veljavnih predpisih s področja graditve objektov se izraz gabarit ne uporablja, niti ga ni zaslediti v ZGO-1 niti v Zakonu o prostorskem načrtovanju. Izraza gabarit tudi ni mogoče najti v standardu ISO 6707. V slovarju Slovenskega knjižnega jezika pa je gabarit razložen kot višina stavbe glede na okolico. V veljavnih prostorskih aktih se gabarit razume le kot okvirna mera, ki je ni dovoljeno preseči, vendar znotraj nje ni postavljenih omejitev. Urbanistični terminološki slovar razlaga gabarit kot največji obseg vodoravnega in navpičnega profila stavbe. Iz projekta pa je razvidno, da balkona ne segata iz linije, ki določa tlorisni gabarit vzhodnega dela objekta, saj sta balkona poravnana z zidom, ki omejuje stopnišče. Frčada pa tlorisno ne sega niti čez zidani del objekta, njena višinska kota pa je nižja od slemena. Po Odloku o ZN je na obravnavanem območju mogoče obstoječe objekte delno ali v celoti porušiti ter izgraditi nadomestne v enakih gabaritih. Namen predpisa je zato razumeti kot zahtevo za ohranjanje velikosti in oblikovnih značilnosti obstoječih objektov. Pri tem niso dela omejena le na tekoče vzdrževanje, ampak so tudi dovoljeni zahtevnejši gradbeni posegi. Sporni poseg je izveden na dvoriščni strani objekta in stanovalcem ustvarja boljše pogoje bivanja. Prav tako ne kvari izgleda območja. Na južni strani objekta je zgrajen nov objekt s frčado, tako da čudi odklonilno stališče upravnega organa, saj je zavod za varstvo kulturne dediščine izdal soglasje k projektu. Odločitev upravnega organa pa je tudi diskriminatorna, ker je v preteklosti v letu 2002 in 2003 v dveh primerih, kjer je bil prvotožnik predstavnik investitorjev, pojem gabarita tolmačil tako, kot tožniki v tej tožbi. Ne glede na razlago pojma gabarit pa se tlorisni gabarit objekta po posegu ni spremenil, saj se balkoni nahajajo znotraj gabarita obstoječega objekta. Tožniki predlagajo, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev v izpodbijani odločbi pravilna, prav tako se sodišče v celoti strinja s pravnimi in dejanskimi razlogi za odločitev, ki jih je v obrazložitvi svoje odločbe navedla tožena stranka, zato se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

V skladu z določbo 66. člena ZGO-1 je pristojni upravni organ za gradbene zadeve dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Objekt, ki je predmet posega, leži na območju, ki ga ureja Odlok o ZN. Navedeni predpis je bil sprejet na podlagi določb Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) ter je v veljavi na podlagi določbe tretjega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju. Po določbah ZUN je zazidalni načrt uvrščen med prostorske izvedbene načrte, s katerimi se podrobneje določijo urbanistični, oblikovalski, gradbeno tehnični, tehnološki in drugi pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih, delovnih in proizvodnih razmer ter ukrepi za ohranjevanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja (28. člen). Glede na takšno opredelitev zazidalnega načrta je na območju, urejenem z zazidalnim načrtom, dopustna le gradnja, ki jo zazidalni načrt izrecno dovoljuje. Po določbi 16. člena Odloka o ZN pa so na navedenem območju dovoljeni le gradbeni posegi, ki ne spreminjajo gabaritov objekta in so nujni za tekoče vzdrževanje objektov.

Predmet tožnikove zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja se nanaša na legalizacijo strešne frčade, nad katero je izveden balkon dostopen preko stopnic na strehi objekta ter na legalizaciji balkona v prvem nadstropju ter v mansardi objekta. Navedeni posegi pa tudi po presoji sodišča ne predstavljajo del tekočega vzdrževanja objekta, niti niso nujni za tekoče vzdrževanje stanovanjskega objekta. Tako že iz navedenega razloga, ne glede na vprašanje, ali poseg pomeni tudi povečanje gabaritov objekta, ni izpolnjen eden od kumulativno predpisanih pogojev iz drugega odstavka 16. člena Odloka o ZN. Zaradi navedenega so tudi brezpredmetni tožnikovi tožbeni ugovori v zvezi z razlago pojma „gabarit objekta“, saj sporni poseg ne predstavlja nujnih vzdrževalnih del na objektu. Iz istega razloga je tudi nerelevanten tožbeni ugovor o diskriminatornem tolmačenju pojma gabarit objekta s strani upravnega organa.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.