Jedro

Če toženec zatrjuje, da je vse plačal kar je bil dolžan, mora za to predložiti dokaze, ne pa da zatrjuje, da je žrtev svoje raztresenosti, ker je prav vsa potrdila izgubil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu D. K. plačilo zneska 2.277.000,00 SIT, ki ga je dolžan z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.12.1993 do plačila plačati tožeči stranki T. d.o.o.. Tožencu je tudi naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zoper to sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka oziroma podrejeno razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, zaradi česar je sprejelo tudi napačno odločitev. Sodišče je namreč štelo trditve tožene stranke glede prenosa oziroma nakazovanja kupnine, dobljene od prodaje predmetnih stvari, ki so bile izročene toženi stranki kot brezprdmetne. Vendar pa toženec je bil prepričljiv v svoji izpovedi, ko je povedal, da je tožeča stranka iz skladišča, ki ga je imel pri S. L. odpeljala vso neprodano blago razen enega razstavnega kompresorja. Toženčevo izpoved je v celoti potrdil priča S. L., ki je povedal, da je bilo iz njegovega skladišča odpeljano neprodano blago. Sodišče, če ni verjelo izpovedi L., bi moralo opraviti soočenje in prepoznavo med njim in L. F. in N. F.. Sodišče tudi povsem neutemeljeno odreka vero tožencu, da je neposredno na blagajni oziroma na roke L. F. oz. N. F. izplačal različne zneske. Toženec je ne samo povedal kakšne zneske je plačal na blagajni, ampak je opisal tudi čas in kraj plačila. Glede plačila v Čatežkih toplicah je celo navedel razlog, zaradi katerega sta se F. nahajala v Čatežkih toplicah. Sodišče bi moralo opraviti poizvedbe v Čatežkih toplicah, ali sta bila v kritičnem času F. resnično tam, če tožencu ni verjelo. Toženec se tudi sprašuje, zakaj poizvedbe pri bankah niso obrodile željenega rezultata in se mu to zdi nerazumljivo, saj je trdno prepričan, da je zatrjevane zneske preko teh bank tožeči stranki plačal. Toženec je kot kaže žrtev svoje pozabljivosti in raztresenoti, ko je izgubil potrdilo o plačilih, kar sedaj tožeča stranka s pridom izkorišča. Pritožba ni utemeljena. Kot določa 219. člen ZPP/77 mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevak, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Toženec svojih trditev ni dokazal kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in tudi pritožbeno sodišče meni, da je temu res tako. Toženec namreč v dokaz svojih trditev ni uspel predložiti prav nobenega dokaza in je naravnost nerazumljivo, da nima niti enega potrdila o tem, da je nakazal denar, da nima potrdila o plačilu denarja na blagajni tožeče stranke, nerazumljivo pa je tudi, da je izročal tako velike zneske tožeči stranki na roke L. in N. F., ne da bi za to zahteval kakšno potrdilo. Če pa je taka potrdila imel, pa je še toliko bolj nerazumljivo, da je vsa potrdila o plačilih izgubil. Vendar pa če že toženec sam nima nobenih potrdil o plačilih, bi pričakovali, da bo potrdilo o izročitvi kosilnic in kompresorjev, imel S. L., ki je te kompresorje in kosilnice izročil ljudem tožene stranke, ki jih ni niti poznal, brez potrdila, ob tem, da toženca sploh ni bilo poleg. Tudi glede te okoliščine se pritožbeno sodišče strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Graja dokazne ocene pa je pravzaprav edini razlog iz katerega se pritožuje toženec, pri tem pa kakih novih dokazov ne ponuja, razen da predlaga soočenje med S. L. in F. L. in N.. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pri dosedaj izvedenih dokazih ni mogoče pričakovati, da bi tako soočenje lahko privedlo do drugačne dokazne ocene, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje, ki je vse dokaze neposredno izvajalo in si ustvarilo vtis o izpovedih vseh zaslišanih prič in strank. Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Toženec v pritožbi povsem neobrazloženo uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker pa ne pove katero kršitev ima v mislih, je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v smeri bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in prišlo do zaključka, da sodišče prve stopnje nobene take kršitve ni zagrešilo. Pritožbo toženca je zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).