Jedro

Sodišče pri odločanju o odložitvi delitve solastnine upošteva le tiste razloge, ki so prehodne narave s predvidljivim prenehanjem. Neugodne tržne razmere zaradi recesije in podcenjenost nepremičnin (kar je tudi sicer v nasprotju s splošno znanim dejstvom, da so nepremičnine na našem trgu precenjene), ne predstavljajo takšnega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za odlog delitve solastnega premoženja. Iz razlogov sklepa izhaja, da samo bivanje v nepremičnini, ki je predmet delitve in posledično iskanja novega dejanskega prebivališča oziroma selitev nasprotne udeleženke ni razlog za odložitev odločitve v postopku delitve solastnine, saj s takimi trditvami nasprotna udeleženka ne izkazuje nič večjega interesa od interesa predlagatelja, le-ta pa predlogu odložitve delitve nasprotuje. To pa pomeni, da pogoji za odlog iz tretjega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), niso izpolnjeni. Tudi zgolj navrženo sklicevanje nasprotne udeleženke na slabe trenutne tržne razmere in predvidevanje, da bodo čez tri leta cene na trgu višje, ne izkazuje močnejšega interesa oziroma to ne zadošča za odlog delitve solastnine. Gre za trajne negotove razloge, za katere ni mogoče predvideti, kdaj in na kakšen način se bodo končali. Sodišče lahko namreč upošteva le tiste razloge, ki so predhodne narave s predvidljivim prenehanjem.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v 338. členu ZPP, pritožuje nasprotna udeleženka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi in zadevo po potrebi vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi ponavlja, da je zaradi neugodnih tržnih razmer, ki so posledica recesije, nizke kupne moči, manjšega povpraševanja od ponudbe in podcenjenosti nepremičnin trenutno neprimeren čas za prodajo. V primeru, da bi se izvedla civilna delitev predmetne nepremičnine, bi udeleženka prejela premalo sredstev, da bi si lahko zagotovila drug prostor za bivanje in da bi si plačevala stroške preživljanja, saj je kot invalid III. kategorije nezmožna opravljati delo in prejemati dohodek, kar gotovo ogroža njeno eksistenco. Meni, da se bo čez tri leta vrednost nepremičnin gotovo povišala, česar glede na trende gibanja cen na nepremičninskem trgu ni mogoče izključiti, saj je stanje nepredvidljivo. Zato gre pri trenutni tržni situaciji za razlog, ki je prehodne narave s predvidljivim prenehanjem, saj je mogoče sklepati, da bo obdobju recesije sledilo obdobje gospodarske rasti, kar bo posledično nedvomno ugodno vplivalo na nepremičninski trg.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa tudi ni zagrešilo kakšne navrženo zatrjevane ali uradoma upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb. Izpodbijani sklep ima jasne in razumne razloge o edinem spornem vprašanju (začasnem odlogu delitve solastnine - za tri leta), na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje. K temu dodaja le, da je sicer navržena in nestrokovna (laična) ocena o trenutno neprimernem času za prodajo nepremičnine, v nasprotju s splošno znanim dejstvom o precenjenosti nepremičnin na našem trgu in s tem kot taka tudi kontradiktorna. Ker sodišče pri odločanju o odlogu delitve solastnine lahko upošteva le tiste razloge, ki so prehodne narave s predvidljivim prenehanjem, pogoji za odlog iz tretjega odstavka 70. člena SPZ v obravnavani zadevi niso izpolnjeni, je odločitev sodišča prve stopnje, ki predloga udeleženke v tej smeri ni upoštevalo, pravilna. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.