Jedro

Odlog delitve stvari lahko predlaga samo nasprotni udeleženec in ne predlagatelj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljev, naj za tri leta odloži delitev solastnih nepremičnin.

2. Predlagatelja se v pritožbi sklicujeta na zmotno uporabo materialnega prava, zmotno ugotovitev dejanskega stanja in bistveno kršitev določb postopka. Predlagata takšno spremembo izpodbijanega sklepa, da bo njunemu predlogu za odlog delitve ugodeno. Poudarjata, da je za odločitev bistven kriterij močnejšega interesa. Kakršnakoli delitev je ta trenutek nesmiselna in nepotrebna. Zoper oba nasprotna udeleženca namreč tečeta izvršilna postopka. Po zaključku izvršbe bo prišlo do spremembe lastninskega stanja, saj bosta predlagatelja lahko izkoristila predkupno pravico. Ob nakupu nepremičnine v izvršilnem postopku se izbrišejo vse hipoteke, v primeru delitve pa ne. Ker bi morala predlagatelja izplačati delež nasprotnih udeležencev, hkrati pa imata sama terjatev do njiju, so podani objektivni razlogi za odlog, ker gre za neprimeren čas. Če se bo postopek delitve nadaljeval, bodo zaradi dokazovanja z izvedenci gradbene, kmetijske in geodetske stroke nastali nesorazmerno veliki stroški v primerjavi z vrednostjo solastnega deleža nasprotnih udeležencev. Sicer pa ni nobenega razloga, da odloga ne bi mogla predlagati katerakoli stranka nepravdnega postopka, saj tudi izvršilno sodišče lahko dovoli odlog izvršbe na predlog upnika in ne le dolžnika.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Solastnik ima po prvem odstavku 69. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Kadar o delitvi odloča sodišče, lahko po tretjem odstavku 70. člena SPZ odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev.

6. Navedeno zakonsko določilo je povsem jasno. Odločanje o odložitvi delitve terja tehtanje interesov vseh solastnikov, pri tem pa ima pred interesom solastnika, ki je predlagal delitev, prednost morebitni močnejši interes drugega solastnika, da se stvar začasno še ne razdeli. Odlog delitve torej po navedenem lahko predlaga samo nasprotni udeleženec in ne predlagatelj. Tudi jezikovna razlaga, za katero se predlagatelja posebej zavzemata v pritožbi, drugačnega sklepanja ne omogoča. Predlagatelja lahko svoj predlog kadarkoli med postopkom umakneta, posebej, če sama menita, da čas za delitev ni primeren. Zakaj kljub temu vztrajata pri predlogu, čeprav se jima delitev zdi nesmiselna in nepotrebna, pa niti v pritožbi nista pojasnila.

7. Naraščanje stroškov postopka ne more biti razlog za odlog delitve. Na stroške postopka bi morala predlagatelja računati že ob vložitvi predloga. Takrat bi se tudi morala prepričati o smotrnosti postopka, upoštevaje velikost solastnih deležev njunih nasprotnikov.

8. Nepravdni in izvršilni postopek sta po svojem namenu, predmetu in pravilih postopka povsem različna. Ponujena primerjava z odlogom izvršbe zato ni sprejemljiva, sicer pa za uporabo analogije v obravnavanem primeru ni nobene podlage.

9. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je predlog za odlog delitve zavrnilo. Pri tem ni kršilo pravil postopka, upoštevalo pa je vsa relevantna dejstva. Izpodbijana odločitev je tudi materialnopravno pravilna.

10. Ker pritožbeni razlogi po navedenem niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku potrdilo izpodbijani sklep.