Jedro

V obdobju 8-ih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti je tožnik poleg plače iz naslova pogodbe o zaposlitvi prejemal tudi nadomestilo za invalidnosti. To nadomestilo ima značaj samostojne dajatve iz invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in ni sestavni del plače, zato se ne upošteva v osnovo za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Tožniku je bila osnova pravilno odmerjena le z upoštevanjem plač in neutemeljeno uveljavlja, da naj se v osnovo upošteva tudi nadomestilo za invalidnost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik nosi sam stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 23. 5. 2014 v zvezi z 2. točko izreka odločbe Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 8. 1. 2014 in da je tožena stranka dolžna v 30 dneh od pravnomočnosti te sodbe izdati novo odločbo o višini denarnega nadomestila, pri izdaji katere bo za izračun osnove za odmero pravice upoštevano nadomestilo za invalidnost, dolžnost preživljanja dveh otrok ter soproge in najema dveh kreditov. Ugotovilo je, da je tožena stranka pravilno uporabila višino osnove za odmero denarnega nadomestila in da se pri odmeri nadomestila za brezposelnost ne upošteva nadomestilo za invalidnost. 2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da je za tožnika sporna pravilnost odmere višine priznanega denarnega nadomestila. Meni, da sodišče ni navedlo, kateri prejemki vse se upoštevajo pri odmeri nadomestila in zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti in je izgubil pravico do nadomestila za invalidnost, ko je pridobil pravico do nadomestila za čas brezposelnosti. Denarno nadomestilo za invalidnost pa se ne upošteva niti pri odmeri nadomestila. Tožnik je v zadnjih 8 mesecih dela bil pretežni del časa v bolniškem staležu in je v tem obdobju prejemal le nadomestilo plače po predpisih o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju in pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tožnik se je v zadevi zastopal sam in ni podal vseh pravno relevantnih trditev in zanje predložil ustreznih dokazov. Sodišče bi ga moralo na obravnavi pozvati na morebitno dopolnitev trditvene podlage in predložitev ustreznih dokazov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do tistih, ki jih navaja pritožba.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 23. 5. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje št. … z dne 8. 1. 2014. S slednjo je bila tožniku priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo v trajanju 25 mesecev, s tem, da se denarno nadomestilo za prve tri mesece izplačuje v višini 646,90 EUR bruto oz. 506,51 EUR neto mesečno, v naslednjih 9-ih mesecih pa v višini 485,18 EUR bruto oz. 379,89 EUR neto mesečno. Po 12-ih mesecih znaša denarno nadomestilo mesečno 404,32 EUR bruto oz. 316,58 EUR neto.

6. Pravna podlaga za odločitev predmetne zadeve je podana v določilih Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 in naslednji; ZUTD). V skladu s prvim odstavkom 61. člena ZUTD je osnova za odmero denarnega nadomestila povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju 8-ih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. V drugem odstavku istega člena je določeno, da če je zavarovanec v obdobju iz prejšnjega odstavka prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševsko varstvo, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih 8 mesecev. Če je zavarovanec plačo prejemal krajše obdobje, se za manjkajoče mesece upošteva prejeto nadomestilo.

7. Za odločitev v predmetni zadevi so relevantna naslednja dejstva. Tožniku je zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti prenehalo delovno razmerje 16. 12. 2014 pri delodajalcu A. d.o.o. in je dne 18. 12. 2014 vložil zahtevo za denarno nadomestilo v času brezposelnosti. Iz priloženega potrdila o višini plače, ki ga je izdal delodajalec A. d.o.o. dne 17. 12. 2014 je razvidno, da je v obdobju zadnjih 8 mesecev pred prenehanjem zavarovanja prejel plačo v bruto povprečnem znesku 808,63 EUR za polni delovni čas 40 ur tedensko. Tožnik je v času delovnega razmerja pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi prejemal tudi nadomestilo iz invalidskega zavarovanja s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v višini 153,69 EUR mesečno. Iz upravnega spisa izhaja, da tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila v času brezposelnosti.

8. Kot izhaja iz priloženega potrdila delodajalca so bile tožniku v obdobju 8-ih mesecev pred nastankom brezposelnosti izplačane plače iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas. Povprečna bruto plača in kakšna plača je bila tožniku izplačana za posamezni mesec od aprila 2013 do novembra 2013, je iz potrdila prav tako razvidno. Pritožba v tej smeri ne pove ničesar drugega.

9. V obdobju 8-ih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti je tožnik poleg plače iz naslova pogodbe o zaposlitvi prejemal tudi nadomestilo zaradi invalidnosti. To nadomestilo ima značaj samostojne dajatve iz invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in takšno nadomestilo ni sestavni del plače. Tudi v določbah Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013, ZDR-1) ni podlage za to, da bi takšno nadomestilo predstavljajo sestavni del plače glede na določbe ZDR-1, ki opredeljujejo pojem plače. V zvezi s tem se je pritožbeno sodišče že izreklo (opr. št. Psp 353/2013 z dne 5. 12. 2013), prav tako pa tudi revizijsko sodišče (opr. št. VIII Ips 227/2009 z dne 2. 11. 2009).

10. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker sodišče naj ne bi navedlo, kateri prejemki vse se upoštevajo pri odmeri denarnega nadomestila v času brezposelnosti. Glede navedenega se je prvostopenjsko sodišče izrecno izreklo v 7. točki obrazložitve.

11. Ni na mestu očitek prvostopenjskemu sodišču, da to ni opravilo materialno procesnega vodstva v smislu 285. člena ZPP. Pritožba tudi ne pove, katerih trditev in dokazov glede dejanskega dela in vrste prejemkov naj bi pritožnik, poleg teh, ki so bile ugotovljene že v predsodnem postopku, prvostopenjsko sodišče še upoštevalo in katere morebitne trditvene podlage naj bi tožnik še podal. V predmetni zadevi je bila sporna višina denarnega nadomestila, ki je bila tožniku določena s strani tožene stranke v času njegove brezposelnosti. Višina pa je odvisna od višine plače, ki jo je tožnik prejemal. Kakšna je višina plače, pa izhaja iz potrdila o višini plače, ki jo je izdal tožnikov delodajalec. Na navedene podatke je svojo odločitev oprlo tako prvostopenjsko sodišče, kakor organ v predsodnem postopku. Pritožba ne pove in zgolj pavšalno navaja, da bi sodišče moralo tožnika pozvati na morebitno dopolnitev trditvene podlage in predložitev ustreznih dokazov ter navede, da so bila v škodo pritožnika kršena določila ZPP. Tem pritožbenim navedbam pritožbeno sodišče ne more slediti. Pritožba tudi navedb o tem, da naj bi bil tožnik v zadnjih 8-ih mesecih dela pri delodajalcu pretežen del času v bolniškem staležu (kar je sicer nedovoljena pritožbena novota po 337. členu ZPP) ne podkrepi z nobenim dokazom, niti navedeno ne izhaja iz prej predloženih dokazov (potrdilo o izplačanih plačah v zadnjih 8-ih mesecih).

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, s katerimi se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Tožnik, ki v pritožbi ni uspel, v skladu s 154. členom v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, krije sam stroške pritožbe.