Jedro

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku 384. člena določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočen sklep o ustavitvi postopka sicer je sklep, s katerim je postopek končan, a ZPP v četrtem odstavku navedenega člena določa, da zoper sklep, izdan v pravdi zaradi motenja posesti, revizije ni.

Če zakon določa, da revizije ni, je sodišče ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo pravdni postopek, pričet s tožbo zaradi zatrjevanega motenja tožnikove posesti dveh parcel v k. o. ..., ker je zaključilo, da gre za nepremičnini, ki po arbitražni odločbi, razglašeni 29. 6. 2017 in na njeni podlagi v Republiki Sloveniji sprejetih pravnih aktov, ne spada več v državno ozemlje Republike Slovenije.

2. Drugostopenjsko sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožnik je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: - ali je sodišče Republike Slovenije lahko pristojno za odločanje o sporu za motenje posesti na nepremičninah, ki naj bi po arbitražni odločbi prešla na ozemlje Republike Hrvaške, ki pa še niso prešla, in obratno, ali je sodišče Republike Slovenije lahko pristojno za odločanje o sporu za motenje posesti na tistih nepremičninah, ki naj bi po arbitražni odločbi prešla na območje Republike Slovenije in še niso prešla ter ali bi bile take sodbe kljub sporu o meji med državama izvršljive tudi na teh ozemljih; - ali je mednarodni arbitražni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, katerega veljavnost priznava samo ena podpisnica, zares trdna pravna podlaga za sprejemanje njenih notranjih aktov; - ali nepremičnina, ki je skozi zgodovino nepretrgano del slovenskega ozemlja, leži na območju Republike Slovenije in se vodi v slovenskem katastru in slovenski zemljiški knjigi kot last Republike Slovenije, zgolj na podlagi mednarodnega dokumenta, ki ni v obeh državah podpisnicah ratificiran in implementiran, res nesporno spada pod tuje (hrvaško) ozemlje in - ali neuspeh Republike Slovenije pred Sodiščem EU, kot izhaja iz Sodbe v zadevi C-457/18 (Slovenija Hrvaška) z dne 31. 1. 2020 pomeni, da spor o poteku meje med državama članicama še ni rešen.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku 384. člena določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočen sklep o ustavitvi postopka sicer je sklep, s katerim je postopek končan, a ZPP v četrtem odstavku navedenega člena določa, da zoper sklep, izdan v pravdi zaradi motenja posesti, revizije ni.

6. Če zakon določa, da revizije ni, je sodišče ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).1

7. Vrhovno sodišče je zato nedovoljen predlog za dopustitev revizije na podlagi 377. člena v zvezi s četrtim odstavkom 428. člena ZPP zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej na primer sklepa II DoR 376/2016 z dne 26. 1. 2017 in II DoR 287/2019 z dne 19. 9. 2019.