Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Sodišče prve stopnje je postopek glede plačila zneska v višini 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ustavilo (I. točka izreka). Tožencema je naložilo nerazdelno plačilo odškodnine tožniku 8.186,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), višji zahtevek, tj. 8.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je zavrnilo (III. točka izreka) in odločilo, da sta toženca dolžna tožniku, čigar terjatev preide na Republiko Slovenijo, ker mu je dodeljena brezplačna pravna pomoč, nerazdelno povrniti stroške v višini 1.519,28 EUR (IV. točka izreka). Tožnik je dolžan prvemu tožencu povrniti stroške v višini 1.726,67 EUR (V. točka izreka), drugi toženki pa stroške v višini 1.423,68 EUR (VI. točka izreka).
2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev je zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v II., IV., V. in VI. točki izreka ter odločilo, da toženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
3.Druga toženka vlaga zoper odločitev sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih:
-Ali je sodišče kršilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je podana pasivna legitimacija druge toženke in posledično podana odgovornost druge toženke za škodo, ki je v predmetnem škodnem dogodku nastala tožniku?
-Ali odločitvi sodišča prve in druge stopnje pri odmeri višine odškodnine odstopata od sodne prakse v podobnih primerih in ne zagotavljata njene enotnosti?
-Ali je sodišče s tem, ko je pri odmeri višine odškodnine upoštevalo šum v ušesu tožnika, katerega ni z zadostno zanesljivostjo potrdil niti izvedenec kot strokovnjak, zagrešilo bistvene kršitve določb 215. in 243. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)?
-Ali je sodišče glede na splošno znano dejstvo, da vinjenost pri osebah vzpodbudi agresivnost in da je bilo tako na dan škodnega dogodka tudi pri tožniku, napačno uporabilo materialno pravo?
4.Predlog ni utemeljen.
5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 215, 243, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 147, 147/1, 171
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.