Jedro

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na to, ali bodo že znani dediči po pokojnem, ugotoviti, ali je mogoče postaviti upravitelja dediščine ali pa je potrebno postaviti skrbnika zapuščine. V vsakem primeru bo treba oceniti, ali je potreba po začasnem upravljanju izkazana glede celotne zapuščine ali posameznih stvari, ter natančno opredeliti naloge upravitelja oziroma skrbnika, pri tem in pri izbiri osebe, ki ji bo naložilo opravo teh nalog, pa vzeti v ozir tudi stroškovni vidik.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za upraviteljico zapuščine določilo notarko A. A. ter določilo njene naloge.

2.Zoper navedeni sklep se pritožuje dedinja po pokojnem B. B., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožnica v bistvenem uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti in pravice do izjave, ker je sodišče izpodbijani sklep izdalo na podlagi predloga D. D., ne da bi ji ga predhodno vročilo v izjavo. Onemogočena ji je bila tudi pravica do pridobitve fotokopije navedene vloge iz spisa, tako da ji je bila ta prvič vročena skupaj z izpodbijanim sklepom.

Sodišče je prezrlo pritožničino vlogo, s katero ga je obvestila, da želi prevzeti skrbništvo in upravljanje zapuščine po pokojnem očetu. Sodnik jo je zgolj telefonsko obvestil, da je potrebno počakati do razrešitve zapuščinskega postopka po pokojnem C. B., pri tem pa je kot prava neuke stranke brez pooblaščenca ni opozoril na nepopolnost vloge in ji za odpravo pomanjkljivosti ni določil dodatnega roka.

V preostalem pritožnica uveljavlja, da sodišče ni navedlo razlogov o tem, ali med strankami sploh obstaja spor o upravljanju in ali je D. D. upravičena zahtevati postavitev upravitelja dediščine. Izostala je presoja, ali je v postopku potrebna postavitev skrbnika zapuščine ali upravitelja dediščine. Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je bila za upraviteljico določena tretja oseba, in zakaj prav notarka A. A. Sodišče ni opravilo ocene med več možnimi osebami upravitelja, pri tem pa prezrlo možnost določitve pritožnice za upraviteljico. Ni se izreklo o stroškovnih posledicah odločitve. Naloge upravitelja niso dovolj natančno določene. Sodišče ni navedlo razlogov za potrebo po upravljanju poslovnega deleža gospodarske družbe E. d. o. o. Pritožnica meni, da pogoji za postavitev upravitelja dediščine iz 145. čl. ZD niso podani in bi bil najprimernejši ukrep postavitev skrbnika zapuščine.

3.Udeleženka D. D. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Sodišče ni kršilo pritožničine pravice do izjave, ker ne gre za sklep o pravicah, ki se nanašajo na zapuščino. Tudi ostali očitki niso utemeljeni.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni z Zakonom o dedovanju (v nadaljevanju ZD) drugače določeno (163. čl. ZD). Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. O zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi, sme sodišče odločiti samo tedaj, če tako določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) (5. čl. ZPP).

6.V kontradiktornem postopku mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna stališča, da se opredeli do navedb nasprotne stranke in nasploh o celotnem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Tudi v zapuščinskem postopku je uveljavljeno načelo kontradiktornosti, ki med drugim terja spoštovanje temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice. Bistven predpogoj za uresničevanje pravice do izjave v postopku je pravica do informacije. Če ni zagotovljeno, da stranka predhodno izve za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti, pravice do izjave ne more uresničiti. Pravico do informacije sodišče uresničuje prek instituta vročanja, zato mora stranki vročiti vse vloge, ki imajo vpliv na procesni ali materialni položaj stranke.

7.Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Če se glede uprave ne morejo sporazumeti, lahko sodiče na zahtevo kateregakoli od njih postavi upravitelja. Ta upravlja dediščino za vse dediče, lahko pa se vsakemu dediču določi del dediščine, ki naj ga upravlja (1. in 2. odst. 145. čl. ZD). Prenos upravljavskih upravičenj na upravitelja torej posega v dedičeva upravičenja. Zato mu mora biti dana možnost, da se o zahtevi za postavitev upravitelja dediščine izjavi.

8.Zahteve (domnevne) dedne upravičenke D. D. za postavitev upravitelja dediščine sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo pritožnici - dedinji. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Glede na številne pritožničine navedbe, ki se nanašajo tako na predpostavke za postavitev upravitelja kot tudi na izbiro osebe upravitelja in obseg njegovih nalog in niso očitno neutemeljene, kršitve ni mogoče odpraviti pred sodiščem druge stopnje.

9.Zaradi bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na to, ali bodo že znani dediči po pokojnem, ugotoviti, ali je mogoče postaviti upravitelja dediščine ali pa je potrebno postaviti skrbnika zapuščine. V vsakem primeru bo treba oceniti, ali je potreba po začasnem upravljanju izkazana glede celotne zapuščine ali posameznih stvari, ter natančno opredeliti naloge upravitelja oziroma skrbnika, pri tem in pri izbiri osebe, ki ji bo naložilo opravo teh nalog, pa vzeti v ozir tudi stroškovni vidik.

-------------------------------

1Uradni list SRS, št. 15/76 z dne 4. 6. 1976 s spremembami in dopolnitvami.

2Uradni list RS, št. 26/99 z dne 15. 4. 1999 s spremembami in dopolnitvami.

3Galič, A. (2019). 22. člen. V: Komentar Ustave Republike Slovenije / Avbelj, M. (ur.). Ljubljana: Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, str. 175, tč. 13.

4Odločba US RS v zadevi Up-39/95 z dne 16. 1. 1997.

5Odločba US RS v zadevi Up-520/16-16 z dne 7. 6. 2017.

6Galič, A. (2004). Ustavno civilno procesno pravo. Ljubljana: GV Založba, str. 274 in dalje.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 145, 145/1, 145/2, 163 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 5, 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.