Jedro

Sodišče se ne strinja s tožničinim ugovorom, da je bila njena vloga popolna in sposobna za obravnavanje, saj ni vsebovala z materialnim predpisom opredeljene obvezne sestavine, tj. dokaza o sklenjenem pravnem poslu. Na drugačno odločitev tako tudi ne more vplivati tožničino siceršnje postopanje v zvezi z dano ponudbo (pravočasno dan sprejem ponudbe ter vložitev vloge pri prvostopnem organu).

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je s sklepom, št. 330-703/2008-6 z dne 14. 1. 2009, zavrgel vlogo tožnice za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom. Drugostopni organ je z odločbo, št. 33008-20/2009/2 z dne 2. 7. 2009, pritožbo tožnice zoper citirani prvostopni sklep zavrnil. Prvostopni organ je v obrazložitvi navedel, da je tožnica z vlogo z dne 31. 12. 2008 zaprosila prvostopni organ za odobritev pravnega posla po določbi 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: ZKZ-UPB1), ki ga je po njenih navedbah sklenila z A.A. Ker vlogi ni bil priložen sklenjen pravni posel, je organ z zahtevo za odpravo pomanjkljivosti tožnico pozval, da vlogo dopolni s sklenjeno pogodbo. V navedenim roku je tožnica poslala dopolnitev vloge, v kateri je navedla, da A.A. z njo še vedno ni sklenil prodajne pogodbe, zato je zoper njega pred Okrajnim sodiščem v Radovljici vložila tožbo na sklenitev prodajne pogodbe in predlog za izdajo začasne odredbe. Predlagala je tudi prekinitev predmetnega postopka do odločitve sodišča. Ker v zadevi sklenitev pravnega posla ni izkazana, postopka v katerem se presoja vsebinske kriterije za odobritev pravnega posla, sploh ni mogoče začeti, zato tudi ni mogoča prekinitev postopka po določbi 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZUP). Ker pa vloga ni bila popolna in stranka ni odpravila pomanjkljivosti v predpisanem roku, pa je organ še ugotovil, da ne more odločati o zadevi, zato je vlogo po določbi 67. člena ZUP zavrgel. V zvezi s pritožbenimi navedbami je drugostopni organ še dodal, da ker prvostopni organ ni mogel uvesti in voditi postopka odobritve pravnega posla, ker je bila vloga nepopolna, postopka ni mogoče prekiniti. Glede na neodpravo pomanjkljivosti vložene zahteve pa je šteti, da zahteva za odobritev pravnega posla sploh ni bila vložena.

Tožnica je v tožbi navedla, da je organ ravnal napačno, saj je bila njena vloga popolna, ker je obsegala vse, kar je bilo potrebno, da se lahko obravnava (določba 66. člena ZUP). Kupoprodajna pogodba je lahko le priloga vlogi, ne pa tudi njen sestavni del. Tudi če bi se pa pogodba štela kot sestavni del same vloge, pa je tožnica izpolnila tudi to zahtevo. Na ponudbo se je odzvala v zakonitem roku 30 dni, zato je bila upravičena do vložitve predloga za odobritev pravnega posla in tudi do dejanske sklenitve v tem postopku zahtevane prodajne pogodbe. Da to drži, izhaja tudi iz sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. P 2/2009 z dne 11. 3. 2009, s katero je sodišče A.A. naložilo njeno sklenitev in notarsko overitev podpisa na prodajni pogodbi, z vsebino kot v tožbi. Ker A.A. tega ni storil, pa je tako pogodbo ustrezno nadomestilo in preprečilo morebitno izgubo pravice tožnice. Zahteve po določbi 22. člena namreč ni mogoče razumeti ozko in formalistično, temveč je treba upoštevati tudi logično in namensko razlago te določbe. Tako je povsem jasno, da se naj, če je pogodba sklenjena, vlogi za odobritev priloži pogodba, če pa pogodba ni sklenjena, pa to še ne pomeni, da je vlogo treba zavreči. Tožnica je v obravnavanem primeru storila vse, kar je bilo v njenih zmožnostih, ker pa ni bila uspešna, pa je bila primorana k vlogi priložiti tožbo. Navedla je še, da dejstvo, da se prodajalec šele kasneje odloči, da bo spoštoval svojo obveznost, ali pa tega niti ne stori, ne sme iti v škodo kupcu, ki svoje obveznosti v celoti izpolnjuje. Tako razumevanje pa je le še dodatno utrjeno z upoštevanjem dejstva, da je bila prodajna pogodba že sklenjena in sicer z dnem ponudnikovega prejema naslovnikovega sprejema podane ponudbe, saj ima taka pogodba že vse zakonsko kot z dogovorom predvidene pravne učinke (tako tudi sodna praksa – sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 835/2007 z dne 28. 1. 2009). Iz zadnje citiranega sklepa izhaja, da je pri podaji ponudbe o prodaji kmetijskih zemljiščih po pravilih ZKZ treba ugotoviti, da se za samo sklenitev prodajne pogodbe uporabijo splošna pravila OZ, ki določajo, da je pogodba sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe. Taka pogodba sicer ni sklenjena brezpogojno, temveč pod odložnim pogojem kasnejše odobritve s strani pristojne upravne enote, vendar pa to ne spremeni dejstva, da je pogodba vsekakor sklenjena in zato že obstaja. To podpira tudi praksa višjih sodišč. Tako je bila pogodba nedvomno sklenjena, poleg tega pa je tožnica edina obdržala možnost, da se izpolni tudi odložni pogoj, pod katerim je bila sklenjena, saj je vložila pri organu pravočasno vlogo za odobritev. Samo ponudbo za sprejem zadevne nepremičnine sta sicer poleg tožnice sprejeli še dve osebi, ki sta pri tem uveljavljali tudi prednostno pravico na podlagi statusa kmeta, vendar pa le-ti bodisi nista vložili predloga za odobritev, bodisi svojega statusa nimata izkazanega z ustrezno upravno odločbo. Tožnica je zato edina upravičena do sklenitve formalne prodajne pogodbe. Pravni posel je tako bil sklenjen, kasnejši podpis nekega dokumenta pa zato v upravnem postopku ne more in ne sme imeti nobenega negativnega pravnega učinka. K vlogi po določbi 22. člena ZKZ je tako treba priložiti kakršenkoli dokaz o sklenitvi ustrezne pogodbe, za katerega pa ni potrebno, da je v vzorčni in formalni obliki prodajnih pogodb. Organ pa je zavrnil tudi tožničin predlog za prekinitev upravnega postopka do pravnomočne rešitve zadeve pod opr. št. P 2/2009. Tako naziranje predstavlja kršitev določbe 1. odstavka 67. člena oziroma določbe 2. odstavka 127. člena ZUP. Upravni postopek se namreč uvede na dan vložitve zahteve stranke, razen če gre za primere iz določbe 129. člena ZUP, za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo. Drugostopni organ je sicer bil mnenja, da določba 129. člena ZUP ne pride v poštev, ker vloga ni bila popolna, kar pa je napačno, saj že po sami naravi stvari za vlogo ni mogoče trditi, da ni bila vložena, če je bil o njej kasneje sprejet sklep o njenem zavrženju, ker to pomeni, da jo je organ obravnaval in o njej odločil, kar pomeni, da je bila vložena. Tudi v primeru, da bi vloga dejansko bila nepopolna, pa je postopek bil začet, kar pomeni, da zanj veljajo vsa pravila po ZUP, torej tudi pravila o reševanju predhodnih vprašanj. Obstoj oziroma sklenitev prodajne pogodbe je vsekakor vprašanje, ki predstavlja samostojno pravno celoto in spada v pristojnost sodišča. Organ bi lahko vprašanje rešil sam ali pa počakal do pravnomočne odločitve. Odločitev organa je zato napačna, saj je imel vse podatke, na podlagi katerih bi lahko odločil sam, lahko pa bi tudi prekinil postopek. Če pa ne bi prekinil postopka, pa bi moral zavrniti predlog za prekinitev postopka z razlago, da bo o vprašanju odločil sam in potem to v nadaljevanju tudi storiti. Tega pa ni storil, zato je podana bistvena kršitev določb postopka. Prvostopni organ je tako zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, pa tudi vseh drugih razlogov po določbi 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1) izdal nezakoniti sklep. S tem je neupravičeno posegel v pravice tožnice, saj ji odreka možnost odobritve pravnega posla in s tem realizacijo med prodajalcem A.A. ter njo sklenjene prodajne pogodbe, posledično pa tudi uresničitev pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. P 2/2009 z dne 11. 3. 2009. Na zemljišču s parc. št. 903/3, k.o. ..., je tožnici tako onemogočen vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v njeno korist in na njeno ime, s tem pa tudi vsa lastniška razpolaganja, ki bi jih s takim vpisom pridobila. Zato je predlagala, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zahtevi tožnice za odobritev pravnega posla prodaje nepremičnine s parc. št. 903/3, vl. št. 418, k.o. ..., sklenjene med tožnico in A.A., ugodi, pravni posel pa odobri, toženki pa naloži povrnitev priglašenih stroškov postopka, podrejeno pa, da sklep odpravi ter zadevo vrne organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev priglašenih stroškov postopka. Tožnica je vložila še pripravljalno vlogo, s katero je v spis priložila sodbo naslovnega sodišča, opr. št. U 1619/2008 z dne 18. 8. 2009, iz katere izhaja, da upravni organ v primeru, da mu predlagatelj upravnega postopka ne predloži sklenjene prodajne pogodbe v pisni obliki, take vloge ne sme zavreči, temveč mora postopek prekiniti do pravnomočne razrešitve pravdnega postopka.

Drugostopni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo prerekal tožbene navedbe iz razlogov izpodbijane odločbe in predlagal zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom A.A. na tožbo ni odgovoril. K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o zavrženju tožničine zahteve za odobritev pravnega posla z lastnikom A.A. za parc. št. 903/3, k.o. .... Prvostopni organ je svojo odločitev oprl na določbo 67. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami) oziroma natančneje na določbo 2. odstavka tega člena, po kateri organ s sklepom zavrže vlogo, če stranka v predhodno danem roku po pozivu organa ne odpravi njenih pomanjkljivosti. Iz podatkov izpodbijanega sklepa in upravnih spisov je razvidno, da je tožnica vložila vlogo za odobritev pravnega posla z lastnikom A.A. za obravnavano nepremičnino, vendar k vlogi ni priložila kupoprodajne pogodbe. Prvostopni organ je zato tožnico z dopisom, št. 330-703/2008-2 z dne 5. 1. 2008, pozval, da v roku 8 dni organu predloži sklenjeno pogodbo in jo opozoril na posledice neuspešnega poteka roka. Ker tožnica tudi v s tem dopisom danim rokom organu ni posredovala sklenjene pogodbe, je zato organ, upoštevajoč določbo 22. člena ZKZ-UPB1 (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo), po kateri vlogo za odobritev pravnega posla poda fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, pri čemer je treba vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, ter glede na zgoraj citirani določbo 2. odstavka 67. člena ZUP, vlogo tožnice pravilno zavrgel. Sodišče se zato ne strinja s tožničinim ugovorom, da je bila njena vloga popolna in sposobna za obravnavanje, saj ni vsebovala z materialnim predpisom opredeljene obvezne sestavine, tj. dokaza o sklenjenem pravnem poslu. Na drugačno odločitev tako tudi ne more vplivati tožničino siceršnje postopanje v zvezi z dano ponudbo (pravočasno dan sprejem ponudbe ter vložitev vloge pri prvostopnem organu), kakor tudi sodba Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. P 2/2009 z dne 11. 3. 2009, s katero je sodišče ugodilo tožničinemu zahtevku za sklenitev prodajne pogodbe za parc. št. 903/3 z A.A., saj v času odločanja v obravnavanem primeru tožnica sklenjene pogodbe ni imela in je tudi ni mogla predložiti organu. Glede na navedeno pa se sodišče tudi ne more strinjati z nadaljnjim tožničinim ugovorom (upoštevajoč sodno prakso, zlasti sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 835/2007 z dne 28. 1. 2009) o že sklenjeni pogodbi zaradi izkazanega prejema tožničine izjave s strani prodajalca o sprejemu njegove ponudbe. Tožnica tudi ugovarja, da bi moral organ postopek po določbi 147. člena ZUP prekiniti zaradi vložitve tožbe pri pristojnem sodišču (o kateri je bilo – kot že navedeno – odločeno), kar je tudi izkazala s predložitvijo kopije tožbe. Tudi s tem tožbenim ugovorom se sodišče ne more strinjati, saj se organ glede na zavrženje vloge ob njenem formalnem preizkusu po določbi 67. člena ZUP (torej ali vloga vsebuje vse elemente, ki jih za formalno pravilno vlogo zahteva ZUP v povezavi z ZKZ-UPB1), v vprašanje, ali je prekinitev postopka potrebna zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ki je stvar meritorne obravnave, niti ni mogel spustiti, ne glede na sicer za tožnico tudi sporno vprašanje same uvedbe postopka. Ker tožničina vloga ni vsebovala vseh predpisanih elementov, organ drugačne odločitve ni mogel sprejeti.

V zvezi z k pripravljalni vlogi priloženo sodbo naslovnega sodišča, opr. št. U 1619/2008 z dne 18. 8. 2009, ki po tožničinem mnenju dokazuje utemeljenost njene tožbe v tem upravnem sporu, pa sodišče še dodaja, da v zadnje citirani zadevi ni bilo podano enako dejansko stanje, kot v obravnavanem primeru (šlo je za vprašanje procesno pravilno vodenega postopka glede na konkurenco večih sprejemnikov ponudbe za isto zemljišče, pri čemer je en sprejemnik ponudbe vlogi priložil sklenjeno pogodbo, drug sprejemnik pa je popolnost vloge izkazoval z vložitvijo tožbe na sklenitev pravnega posla), naslovno sodišče pa je tudi (po izdaji te sodbe) v podobnih primerih zavzelo stališče, da je v takih primerih, ko bi stranka zaradi neuspele sklenitve prodajne pogodbe in posledično vložitve tožbe pred sodiščem zamudila v določbi 22. člena ZKZ-UPB1 določen rok, treba citirano določbo razlagati tako, da v primeru, če bo stranka s svojim tožbenim zahtevkom uspela, rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla pri pristojnem upravnem organu teče od pravnomočnosti sodb dalje (npr.: sodba, opr. št. U 357/2008 z dne 13. 10. 2009).

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je sklep pravilen in zakonit, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US in 107/09 – odl. US).

K 2. točki izreka: Sodišče je zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka zavrnilo glede na določbo 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.