Jedro

Dolžnik ne sodeluje v postopku med upnikom in izvršiteljem glede obračuna stroškov do dokončnosti obračuna in tako samega obračuna tudi ne more grajati, zato mu ni mogoče naložiti v plačilo stroškov pred dokončnostjo obračuna oziroma brez odmere sodišča. Šele sodišče namreč v odločitev o stroških, ko ocenjuje, če so bili le-ti pravilno odmerjeni, pritegne tudi dolžnika, ki lahko v tem postopku pred sodiščem aktivno sodeluje in graja morebitno napačno odmero izvršilnih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni: - v tretji alineji I. točke izreka tako, da se znesek glavnice v višini 1.066,53 EUR nadomesti z zneskom 1.432,39 EUR, - v II. točki izreka tako, da se znesek izvršilnih stroškov 137,70 EUR nadomesti z zneskom 6,30 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik je dolžan povrniti dolžniku v osmih dneh stroške pritožbenega postopka v višini 29,26 EUR, po preteku roka za izpolnitev z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru po izteku roka in izvršilni postopek ustavilo za zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov v višini 162,92 EUR za obdobje od 14.12.2008 do 8.6.2012 v višini 52,72 EUR, izvršilne stroške v višini 162,92 EUR in del glavnice v višini 1.066,53 EUR (I. točka izreka) ter je dolžniku naložilo upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 137,70 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da so delna plačila pri izvršitelju v letu 2009 že bila upoštevana v sklepu o ugovoru. Ob tem poudarja, da dolžnik ni poravnal le 1.734,14 EUR, temveč 2.100,00 EUR. Meni, da je celoten dolg že poplačan oziroma preplačan. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi in se izvršilni postopek ustavi, podredno pa se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V skladu z določilom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo, da izpodbijani sklep ni obremenjen s kršitvami procesne narave, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar je glede na tako ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo v zvezi zneskom 365,86 EUR (174,52 EUR in 191,34 EUR), ki si ga je na račun stroškov zadržal izvršitelj.

5. Iz listin v spisu namreč izhaja, da je dolžnik izvršitelju dne 15.1.2009 nakazal 500,00 EUR, od katerih je izvršitelj 325,48 EUR nakazal upniku, preostanek pa zadržal za poplačilo svojih stroškov, in v času od 30.1.2009 do 17.9.2009 nakazal še 1.600,00 EUR, od katerih je izvršitelj zadržal 191,34 EUR za poplačilo svojih stroškov. Sodišče prve stopnje je glede na to štelo, da je bil upnik poplačan s pomočjo izvršitelja v znesku 1.734,14 EUR in ne v znesku 2.100,00 EUR, ki ga je dolžnik dejansko nakazal izvršitelju.

6. V skladu s prvim odstavkom 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača upnik, dolžnik pa mora v skladu s petim odstavkom istega člena upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Med izvršilne stroške, ki najprej bremenijo upnika, spadajo tudi stroški po obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja (38.c člen ZIZ). V skladu s prvim in drugim odstavkom 38.c člena ZIZ mora po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja izvršitelj upniku osebno vročiti obračun plačila za delo in stroškov z obvestilom o pravici upnika, da lahko v osmih dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. Izvod obračuna izvršitelj vroči sodišču, kateremu tudi takoj posreduje morebitno upnikovo zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. Če upnik take zahteve ne vloži, velja obračun za dokončnega, dokončni obračun pa je izvršilni naslov.

7. V skladu z drugim odstavkom 38.c člena ZIZ je sicer dokončni obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja (obračun, s katerim je upnik soglašal) izvršilni naslov, kar pa velja le v razmerju med upnikom in izvršiteljem, medtem ko je dolžnik v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ dolžan upniku povrniti le za izvršbo potrebne stroške, to pa je le tisto plačilo izvršitelju, ki je bilo odmerjeno s strani sodišča v pravilni višini.

8. To pomeni, da lahko izvršitelj na njegovi podlagi prisilno izterja izvršilne stroške od upnika, če založen predujem (ali varščina) ne zadošča za njegovo poplačilo ali če se izvršitelj ne more poplačati iz izterjanega zneska. Dokončen obračun je lahko podlaga za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar pa v tem oziru ne predstavlja izvršilnega naslova zoper dolžnika, ker je pri odločanju o stroških v razmerju med upnikom in dolžnikom treba upoštevati določbo 38. člena ZIZ. Ta med drugim določa, da mora dolžnik povrniti upniku na njegovo zahtevo le potrebne stroške izvršbe (peti odstavek 38. člena ZIZ). Gre za določilo, veljavno uporabljivo pri odločanju o upnikovem predlogu glede priznanja stroškov izvršitelja, kadar upnik predlaga sodišču, naj jih naloži v plačilo dolžniku. V takem primeru je treba oceniti uspeh izvršiteljevih dejanj (oziroma njihovo potrebnost) v odnosu do dolžnika, to je, ali so izvršiteljeva dejanja pripomogla k realizaciji izvršbe ali ne, pri čemer je treba pri odmeri priglašenih postavk iz izvršiteljevega obračuna upoštevati Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.

9. Dolžnik ne sodeluje v postopku med upnikom in izvršiteljem glede obračuna stroškov do dokončnosti obračuna in tako samega obračuna tudi ne more grajati, zato mu ni mogoče naložiti v plačilo stroškov pred dokončnostjo obračuna oziroma brez odmere sodišča. Šele sodišče namreč v odločitev o stroških, ko ocenjuje, če so bili le-ti pravilno odmerjeni, pritegne tudi dolžnika, ki lahko v tem postopku pred sodiščem aktivno sodeluje in graja morebitno napačno odmero izvršilnih stroškov. S tem, ko pa si izvršitelj sam (glede na to, da zato nima zakonske podlage) od plačanega zneska pridrži znesek za poplačilo svojih stroškov, pred ali po dokončnosti obračuna stroškov, je dolžnik prikrajšan za vsakršno grajanje višine odmerjenih stroškov, ker kot že obrazloženo dolžnik v postopku do dokončnosti obračuna stroškov izvršitelja v tem postopku ne sodeluje, saj gre zgolj za postopek v razmerju med izvršiteljem in upnikom. Še vedno je namreč upnik tisti, ki plača stroške izvršbe, katerih povrnitev pa lahko zahteva le preko sodišča tako, da to izda sklep o njihovi odmeri in jih naloži v poplačilo dolžniku. Dolžnik je torej v postopek o obračunu oz. odmeri stroškov pritegnjen šele, ko o stroških odloči sodišče. Šele sklep o odmeri in naložitvi stroškov v plačilo dolžniku pa predstavlja izvršilni naslov za upnika, da lahko pride do poplačila le-teh, v kolikor mu jih dolžnik prostovoljno ne plača. 10. Glede na to, da izvršitelj nima zakonske podlage za poplačilo stroškov s strani dolžnika pred izdajo sklepa o njihovi odmeri, je bilo potrebno v tem delu pritožbi dolžnika ugoditi in s strani izvršitelja pridržani znesek stroškov v višini 365,86 EUR upoštevati pri poplačilu glavnice. Ker je že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je potrebno predmetni izvršilni postopek ustaviti za glavnico v znesku 1.066,53 EUR, je bilo potrebno upoštevaje še znesek 365,86 EUR, izpodbijani sklep spremeniti tako, da se postopek ustavi za znesek glavnice v višini 1.432,39 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ). Tako se predmetni izvršilni postopek nadaljuje za glavnico v višini 193,91 EUR in nadaljnje izvršilne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka do plačila.

11. Zavrniti je pritožbo dolžnika v delu, ko trdi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo plačil opravljenih v letu 2009 v višini 1.734,14 EUR. Iz sklepa In 97/2008 z dne 13. 6. 2011 (17. točka obrazložitve) to jasno izhaja. V tem delu je bilo pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V posledice delne spremembe izpodbijanega sklepa je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških v skladu z drugim odstavkom 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in odločiti o stroških ugovornega postopka na podlagi uspeha. Dolžnik je delno uspel s svojim ugovorom: za znesek 365,86 EUR, ki je bil plačan izvršitelju in za znesek 762,37 EUR, ki ga je uveljavljal v pobot ter znesek na podlagi pogodbe o asignaciji 453,13 EUR. Glede na to, da je uveljavljal skupaj plačilo 3.315,50 EUR, je uspel s 47,70 %. Sodišče druge stopnje je dolžniku v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), ki se uporablja na podlagi 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) priznalo naslednje stroške: za ugovor 300 točk (27/6 OT), 2% materialne stroške in 20% DDV, kar, upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR, skupaj znaša 167,99 EUR. Glede na uspeh je dolžniku priznati stroške v znesku 80,12 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti upnik. Dolžniku pa ni priznalo naslednjih stroškov: 50 točk - konferenca s stranko, 50 točk - pregled listin, 50 točk – poročilo stranki, ker so te storitve že zajete v sestavi ugovora. Upniku je sodišče priznalo naslednje stroške: 300 točk za odgovor na ugovor (27/6 OT) ter 20% DDV, kar, upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR, znaša 165,24 EUR. Glede na to, da je upnik uspel z 52,30 %, mu je dolžnik dolžan povrniti stroške v znesku 86,42 EUR. Upniku pa ni priznalo naslednjih stroškov: 50 točk - poročilo stranki, ker je ta storitev že zajeta v sestavi pripravljalne vloge in 20 točk za materialne stroške, ker jih upnik z ničemer ni izkazal. Po medsebojnem pobotanju je dolžnik dolžan upniku povrniti stroške v znesku 6,30 EUR.

13. V zvezi s stroški postopka s pritožbo, v katerem je dolžnik uspel s 365,86 EUR od zatrjevanih 2.100,00 EUR, torej v višini 17,42%, je sodišče druge stopnje odločalo na podlagi Odvetniške tarife, ki jo je uporabilo na podlagi 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in 38. člena ZIZ ter prvega odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je priznalo dolžniku naslednje stroške: za pritožbo 300 točk (27/6 OT), 2% materialne stroške in 20% DDV, kar, upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR, skupaj znaša 167,99 EUR. Glede na dolžnikov uspeh, mu je upnik dolžan povrniti stroške v znesku 29,26 EUR. Dolžniku pa ni priznalo naslednjih stroškov: 50 točk - konferenca s stranko, 50 točk - pregled listin in 50 točk - poročilo stranki, ker so te storitve že zajete v sestavi pritožbe.