Jedro

V skladu z ustaljeno sodno prakso obdolženec v lastni zadevi nikoli ne more biti priča, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolžnosti dveh procesnopravnih položajev, ki sta si med seboj bistveno različna in posledično nezdružljiva.

Pravnega pouka obdolžencu o pravici do molka oziroma privilegija zoper samoobtožbo ne more nadomestiti pravni pouk priči po 238. členu v zvezi z drugim odstavkom 240. členom ZKP.

Dosledna ekskluzijska sankcija zajema tudi dolžnost "čiščenja spisa", saj izločitev reprodukcij vsebine izjave osumljenca oziroma obdolženca, preden je ta bil ustrezno poučen, varuje temeljni cilj ekskluzije, da se sodnik, ki bo sodil v zadevi, z nedovoljenimi dokazi nikoli ne seznani, s čimer se hkrati preprečuje nevarnost, da si sodnik na podlagi neizločenih vsebin ustvari mnenje (psihološka okuženost sodnika).

Izrek

I.Pritožbi zagovornika obdolžene A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep v točki I izreka spremeni tako, da se doda sedma alineja, ki se glasi:

- del besedila prepisa zvočnega posnetka z zaslišanja Okrožnega sodišča na Ptuju I Kpr 4690/2023 z dne 19. 9. 2023, in sicer besedilo na strani 46, v drugem odstavku za besedami "Prej smo imeli" do besed v petem odstavku "se opredeliti" (hrbtna stran l. št. 189), ter besedilo na strani 55, v tretjem odstavku za besedami "Pa bom še vas soočil" do besed v osmem odstavku "ne morem trditi, ne" (l. št. 194).

II.Pritožbi zagovornikov obdolženih B. B. in C. C. se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom I Kpr 4690/2023 z dne 3. 9. 2024 na podlagi določbe drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pod točko I izreka iz kazensko preiskovalnega spisa izločilo obvestila, zapisnike in izjave, ki jih ni dovoljeno pregledovati in uporabiti v postopku, pri čemer je vse takšne listine v navedeni točki natančno opredelilo. Pod točko II izreka je odločilo, da se izločene listine po pravnomočnosti zaprejo v poseben ovitek in hranijo ločeno od drugih spisov pod opravilno številko I Kr 1/2024 pri preiskovalnem sodniku tega sodišča, medtem ko se izločitev besedila izvrši s prelepljenjem izločenega besedila, kopija katerega se zapre v poseben ovitek in hrani ločeno od drugih spisov pod opravilno številko I Kr 1/2024 pri preiskovalnem sodniku tega sodišča.

Zoper sklep so se pritožili:

- zagovornik obdolžene B. B. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z 29. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi;

- zagovorniki obdolžene C. C. iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ter;

- zagovornik obdolžene A. A. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da iz sodnega spisa izloči še prepis zvočnega posnetka z zaslišanjem z dne 3. 10. 2023 (pravilno: z dne 19. 9. 2023), in sicer v delu besedila, kjer je zagovornik obdolžene C. C. pričama D. D. in E. E. predočil izločeno izpovedbo obdolžene A. A. na strani 46 in 55, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba zagovornika obdolžene A. A. je utemeljena, nista pa utemeljeni pritožbi zagovornikov obdolženih B. B. in C. C.

4.K pritožbama zagovornikov obdolženih B. B. in C. C.:

5.Zagovorniki neutemeljeno grajajo odločitev sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom iz sodnega spisa izločilo vse izjave, pridobljene od obdolžene A. A., preden je bila kot obdolženka ustrezno poučena o svojih pravicah, in sicer: uradna zaznamka o zbranih obvestilih SKP PU ... od A. A. kot občanke z dne 25. 1. 2023 in 9. 2. 2023, zapisnik o zaslišanju A. A. kot priče pred Okrožnim sodiščem na Ptuju I Kpr 4960/2023 z dne 19. 9. 2023, vključno s prepisom zvočnega posnetka njenega zaslišanja z istega dne ter deli listin, v katerih je povzeta vsebina njenih izjav. Relevantno procesno stanje namreč razkrije, da se je s sklepom sodišča prve stopnje o razširitvi preiskave I Kpr 4690/2023 z dne 3. 9. 2024 procesni položaj A. A. spremenil tako, da slednja sedaj nastopa v vlogi obdolženke, zato je sodišče prve stopnje po pravilni ugotovitvi, da pred podajo svojih izjav v fazi predkazenskega postopka in preiskave ni prejela ustreznih pravnih poukov, ki veljajo za obdolženca (po tretjem odstavku 5. člena, četrtem odstavku 148. člena oziroma drugem odstavku 227. člena ZKP), takšne njene izjave utemeljeno izločilo iz sodnega spisa, kot to veleva drugi odstavek 83. člena ZKP.

Pritožbeno sodišče s takšno odločitvijo soglaša, pri čemer v zvezi s pritožbenimi navedbami dodatno poudarja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso obdolženec v lastni zadevi nikoli ne more biti priča, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolžnosti dveh procesnopravnih položajev, ki sta si med seboj bistveno različna in posledično nezdružljiva. Temeljna razlika med njunima procesnima položajema je v tem, da zakon od priče vselej zahteva aktivno ravnanje, saj je priča (praviloma) dolžna izpovedovati in pri tem vedno tudi govoriti resnico, sicer je lahko sankcionirana (drugi odstavek 244. člena ZKP; 284. člen KZ-1). Na drugi strani pa lahko obdolženec ostane popolnoma pasiven, saj se v kazenskem postopku ni dolžan zagovarjati, če se zagovarja, pa (praviloma) ni dolžan govoriti resnice, medtem ko mora vse prvine obtožbe dokazati tožilec. Bistvena razlikovalna okoliščina je torej v obdolženčevi pravici do molka in privilegiju zoper samoobtožbo (4. alineja 29. člena Ustave; tretji odstavek 5. člena ZKP), ki obdolžencu zagotavljata, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde. Za uresničevanje navedenega je bistveno, da se obdolženec te pravice zaveda, zato ga je o tem treba poučiti, kot to glede na posamezno fazo kazenskega postopka izrecno zahtevata četrti odstavek 148. člena in tretji odstavek 227. člena ZKP, pri čemer je odsotnost pravnega pouka sankcionirana z ekskluzijo dokazov.

V nasprotju s stališčem zagovornikov zato pravnega pouka obdolžencu o pravici do molka oziroma privilegija zoper samoobtožbo ne more nadomestiti pravni pouk priči po 238. členu v zvezi z drugim odstavkom 240. členom ZKP - da ni dolžna odgovarjati na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s tem spravila sebe ali svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali v kazenski pregon. Ta pouk namreč ne zagotavlja pravice do molka, temveč daje priči zgolj pravico odkloniti odgovor na posamezno vprašanje, ki bi na ravni verjetnosti njej ali njenim bližnjim povzročil navedene posledice, v preostalem pa je priča dolžna izpovedati po resnici.1 Nesprejemljive so zato navedbe zagovornikov, da je bila A. A. vseskozi pravilno poučena kot priča, da je takšen pravni pouk razumela, lastnoročno podpisala zapisnik o zaslišanju ter prostovoljno podala izjavo in odgovarjala na vsa zastavljena vprašanja. Če je bila neka oseba najprej zaslišana kot priča, kasneje pa je bila v istem postopku zaslišana še kot obdolženec, namreč brezpogojno velja, da se mora zapisnik o njenem zaslišanju kot priče z uporabo 83. člena ZKP izločiti iz spisa, ker ni bila zaslišana ob vseh procesnih jamstvih, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku.2

7.V drugačno odločitev zagovorniki ne morejo prepričati z izražanjem nestrinjanja z dejstvom, da je sodišče prve stopnje s sklepom o razširitvi preiskave I Kpr 4690/2023 z dne 3. 9. 2024 spremenilo procesni status A. A. iz priče v obdolženko, saj tovrstne pritožbene navedbe ne morejo biti predmet odločanja v okviru presoje zakonitosti dokazov. Irelevantna je tudi v pritožbi zagovornika obdolžene B. B. izpostavljena okoliščina, da se obdolženi A. A. očita povsem drugo kaznivo dejanje kot soobdolženkama. Velja namreč, da obdolženec nikoli ne more biti priča v lastni zadevi, tudi ne v enotnem postopku zoper soobdolžence, ne glede na (ne)povezanost kaznivih dejanj.3 Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za izjave, ki jih je skladno z določbo 83. člena ZKP obligatorno treba izločiti iz sodnega spisa, pa nobenega vpliva na izpodbijano odločitev ne more imeti niti pritožbeno problematiziranje dokazne vrednosti izločenih izjav za soobdolženi B. B. in C. C. Nenazadnje so v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave človekove pravice in temeljne svoboščine omejene s pravicami drugih, tako se mora zaradi nedopustnosti procesnega položaja v konkretnem primeru pritožbeno zatrjevana pravica soobdolženk do izvedbe dokaza z zaslišanjem obdolžene A. A. kot priče umakniti zgoraj opisanim pravicam slednje. Sploh, ker ima pravica do molka pomembno dokazno procesnopravno posledico, da se preko nje zagotavlja domneva nedolžnosti skladno s 27. členom Ustave in prvim odstavkom 3. člena ZKP. Soobdolženi B. B. in C. C. pa zato ne bosta prikrajšani za pravico do obrambe iz 29. člena Ustave, konkretno za pravico do izvajanja dokazov v njuno korist, kot to zmotno trdijo zagovorniki, saj je tudi obdolženčeva izjava (zagovor), dana v preiskavi ali na glavni obravnavi, dokazno sredstvo, na podlagi katerega se ugotavljajo dejstva, ki so pomembna za pravilno razsojo stvari.

8.Glede na navedeno je bilo treba pritožbi zagovornikov zavrniti kot neutemeljeni.

9.K pritožbi zagovornika obdolžene A. A.:

10.Pritrditi pa je pritožbenim navedbam zagovornika obdolžene A. A., da je v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZKP iz sodnega spisa treba izločiti tudi del prepisa zvočnega posnetka zaslišanja prič D. D. in E. E. z dne 19. 9. 2023, in sicer v delu, v katerem je bila navedenima pričama tekom njunega zaslišanja v fazi preiskave s strani zagovornika F. F. predočena izpovedba obdolžene A. A., ki jo je slednja podala kot priča, brez da bi bila poučena o pravicah in pravnih jamstvih, ki veljajo za zaslišanje obdolženca, zaradi česar jo je sodišče prve stopnje utemeljeno izločilo iz sodnega spisa, kot že obrazloženo. Takšna odločitev je skladna s prevladujočo sodno prakso,4 po kateri se morajo izločiti vsi deli spisovnega gradiva, kjer so povzete izločene listine. Dosledna ekskluzijska sankcija namreč zajema tudi dolžnost "čiščenja spisa", saj izločitev reprodukcij vsebine izjave osumljenca oziroma obdolženca, preden je ta bil ustrezno poučen, varuje temeljni cilj ekskluzije, da se sodnik, ki bo sodil v zadevi, z nedovoljenimi dokazi nikoli ne seznani, s čimer se hkrati preprečuje nevarnost, da si sodnik na podlagi neizločenih vsebin ustvari mnenje (psihološka okuženost sodnika), torej se na ta način zagotavlja spoštovanje zahteve po nepristranskem sojenju iz 23. člena Ustave.

11.Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep v točki I izreka spremenilo tako, da se iz kazensko preiskovalnega spisa izloči tudi del besedila prepisa zvočnega posnetka z zaslišanjem Okrožnega sodišča na Ptuju I Kpr 4690/2023 z dne 19. 9. 2023, in sicer besedilo na strani 46, v drugem odstavku za besedami "Prej smo imeli" do besed v petem odstavku "se opredeliti" (hrbtna stran l. št. 189), ter besedilo na strani 55, v tretjem odstavku za besedami "Pa bom še vas soočil" do besed v osmem odstavku "ne morem trditi, ne" (l. št. 194). Izločitev besedila bo sodišče prve stopnje opravilo na način, določen v točki II izreka izpodbijanega sklepa.

Po vsem obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornikov obdolženih B. B. in C. C. zavrnilo kot neutemeljeni, kot izhaja iz točke II izreka tega sklepa, medtem ko je ugodilo utemeljeni pritožbi zagovornika obdolžene A. A. in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

-------------------------------

Sklepa VSL V Kp 40970/2019 z dne 24. 11. 2020 in V Kp 58810/2018 z dne 9. 1. 2020.

Horvat Štefan, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 541, tč. 9, in sodba VS RS Kp 11/2007 z dne 26. 2. 2008.

Sodba VS RS I Ips 451/2008 z dne 11. 12. 2008.

Glej sklep VSC III Kp 68610/2020 z dne 21. 7. 2023 ter tam navedeno sodno prakso in strokovno literaturo.