Jedro

Ker vrednost tožnikovega premoženja po podatkih GURS-a znaša 33.587,25 EUR, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ob navedenem dejstvu je tako odločitev tožene stranke, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena BPP, pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v 1. točki izreka ugotovila, da je bila tožniku z odločbo Bpp 1250/2016 z dne 29. 8. 2016 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP). V 2. točki izreka je izvajanja BPP razrešila odvetnik A.A. in v 3. točki izreka odločila, da je tožnik dolžan povrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP v višini 375,76 EUR.

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila prosilcu dodeljena nujna BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 373/2013. Po dodeljeni BPP, je tožena stranka ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter določbe petega odstavka 36. člena ZBPP ugotovila, da je prosilec prejemnik denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje znašalo povprečno 573,59 EUR in ni presegalo z zakonom določenega cenzusa. Upoštevala je tudi, da ima prosilec v lasti dva osebna avtomobila, katerih skupna vrednost ne presega zneska 8.191,86 EUR, zato ne štejeta v premoženje prosilca. Ugotovila je tudi, da je prosilec lastnik nepremičnin v 1/4 deležu parc. št. 160/3 in 160/4 v k.o. ..., 1/2 deleža parc. št. 466/10, *476/0 in 466/8 v k.o. ... ter lastnik do celote parc. št. 114/2 v k.o. ..., katerega vrednost po podatkih GURS-a znaša 33.587,25 EUR. Ker vrednost njegovega premoženja, ki po podatkih GURS-a znaša 33.587,25 EUR, presega z zakonom določen premoženjski cenzus v višini 14.042,88 EUR, prosilec ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP.

3. Tožnik v vloženi tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da je prošnjo za dodelitev BPP oddal v roku. Prav tako pojasnjuje, da je vse nepremičnine prodal, z namenom poplačila dolgov. Kupoprodajne pogodbe je oddal upravni enoti ter davčnemu organu, za odmero davka. Postopki še niso zaključeni, zato je v zemljiški knjigi še vedno evidentiran kot lastnik nepremičnin. Navaja tudi, da mu je bila najprej BPP odobrena in kasneje preklicana in opozarja na tri različne sodbe v zadevah dodelitve BPP.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožniku odobrena nujna BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 373/2013, za tožnika pa je sporna ugotovitev, da presega z zakonom določen premoženjski cenzus v višini 14.042,88 EUR in posledično ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP.

7. Po določbi prvega odstavka 36. člena ZBPP se nujna BPP odobri, če bi zaradi odločanja o prošnji prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. V takšnem primeru strokovna služba za brezplačno pravno pomoč preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP (četrti odstavek). Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in o neupravičeno prejeti BPP (peti odstavek 36. člena).

8. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za odobritev brezplačne pravne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred vložitvijo vloge.

9. V obravnavanem primeru je iz podatkov spisa razvidno, da je tožnik lastnik nepremičnin v 1/4 deležu parc. št. 160/3 in 160/4 v k.o. ..., 1/2 deleža parc. št. 466/10, *476/0 in 466/8 v k.o. ... ter lastnik do celote parc. št. 114/2 v k.o. ..., katerega vrednost po podatkih GURS-a znaša 33.587,25 EUR. Ker vrednost njegovega premoženja, ki po podatkih GURS-a znaša 33.587,25 EUR, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ob navedenem dejstvu je tako odločitev tožene stranke, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena BPP, pravilna in na zakonu utemeljena.

10. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne vplivajo tožnikovi tožbeni ugovori, da je nepremičnine že prodal, kar dokazuje s predložitvijo kupoprodajnih pogodb z dne 7. 6. 2017 in 18. 5. 2017, torej pogodbama sklenjenima po izdaji izpodbijane odločbe. Okoliščine nastale po izdaji izpodbijane odločbe namreč ne morejo vplivati na drugačno odločitev tožene stranke, ki upravičenost do dodelitve BPP presoja po stanju v času izdaje svoje odločitve. Ker sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega akta, prej navedeni podatki, da je tožnik nepremičnine prodal 7. 6. 2017 in 18. 5. 2017, tudi v tem upravnem sporu ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

11. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.