Jedro

V obravnavanem primeru je sporna odločitev, ki se nanaša na prekinitev prestajanja kazni zapora (82. člen ZIKS-1) in s tem na situacijo, ki je pogojena s tem, da je tožnik na prestajanju zaporne kazni. Čim je tožnik zaporno kazen prestal in je posledično na prostosti, ni več ne podlage in ne razloga za prekinitev, saj je očitno, da bo na prostosti lahko opravil vse tiste zadeve, zaradi katerih je zaprosil za prekinitev prestajanja kazni. Ker se torej v tožnikov pravni položaj z izpodbijano odločbo več ne posega, na obstoj pravnega interesa pa je treba paziti ves čas postopka, je sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče je dne 17. 9. 2012 prejelo tožbo tožnika zoper odločbo, s katero je bila dokončno zavrnjena njegova prošnja za enomesečno prekinitev prestajanja kazni zapora.

Ker se je po navedbah v dopolnitvi tožbe tožniku kazen zapora dne 22. 12. 2012 in s tem med sodnim postopkom iztekla, je sodišče tožnika pozvalo, da sporoči, ali vztraja pri tožbi ter da, kolikor vztraja, navede razloge, s katerimi izkazuje pravni interes za nadaljevanje postopka. V pozivu je sodišče tožnika izrecno opozorilo, da bo v primeru, če na poziv ne bo odgovoril v postavljenem roku, odločilo v zadevi na podlagi podatkov spisa ter tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

Tožnik na poziv sodišča ni odgovoril. Glede na podatke spisa je moralo sodišče tožbo zavreči. V konkretnem primeru je namreč sporna odločitev, ki se nanaša na prekinitev kazni zapora iz 82. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in s tem na situacijo, ki je pogojena s tem, da je tožnik na prestajanju zaporne kazni. Čim pa je tožnik zaporno kazen prestal in je posledično na prostosti, ni več ne podlage in ne razloga za prekinitev, saj je očitno, da bo tožnik na prostosti lahko opravil vse tiste zadeve (prodaja lesa, odplačilo dolga zavarovalnici in preprečitev izvršbe s prodajo hiše), zaradi katerih je zaprosil za prekinitev prestajanja kazni. Ker se torej v tožnikov pravni položaj z izpodbijano odločbo več ne posega, nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka. In ker je potrebno paziti na obstoj pravnega interesa za tožbo ves čas postopka, je sodišče iz razloga po 6. točki prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa, tožbo s sklepom zavrglo.