Jedro

Sklepa tožene stranke o opredelitvi tožnice za trajno presežno delavko, ki ji preneha delovno razmerje, sta nezakonita, ker sta bila izdana na podlagi programa o razreševanju presežnih delavcev, ki ga ni sprejel pristojni organ (oz. ga je sprejel organ upravljanja, katerega člani niso imeli veljavnega mandata). V letu 1990 je bil članom tedanjega delavskega sveta bolnišnice mandat nezakonito podaljšan (s sklepi delavskih svetov TOZD v sestavi DO). Ker delegati delavskega sveta, ki je v letu 1991 prevzel funkcijo sveta zavoda, niso bili izvoljeni neposredno na tajnih volitvah v skladu s tedaj veljavnim statutom oz. zakonskimi predpisi, niso imeli veljavnega mandata za odločanje v organu upravljanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku ter razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 25.10.1991 ter 6.12.1991 o prenehanju delovnega razmerja tožnici kot trajno presežni delavki. Ugotovilo je, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo in da ji še traja z vsemi pravicami, ugodilo pa je tudi reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku ter naložilo toženi stranki, da tožnico pozove nazaj na delo in jo ustrezno razporedi ter ji plača pripadajočo plačo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi ter ji vpiše delovno dobo v delovno knjižico ter za tožnico plača ustrezne prispevke in davke. Obenem je sklenilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici stroške postopka v znesku 132.804,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.4.2001 dalje do plačila. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in zavrne tožbeni zahtevek, oz. jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da pravilnika o presežnih delavcih in programa razreševanja presežnih delavcev ni sprejel pristojni organ. Svet zavoda je bil glede na 2. odstavek 6. člena statuta zavoda pristojen za sprejem statuta oz. pravil in drugih splošnih aktov. Delegatom sveta je mandat potekel 31.12.1989, pravna služba pa je zaradi pričakovanih sprememb organiziranosti na področju družbenih dejavnosti predlagala delavskim svetom takratnih TOZD-ov, da delegatom delavskega sveta bolnišnice podaljšajo mandat. Vsi člani, razen predsednika, so bili lahko ponovno imenovani v ta organ, le ponovne volitve čez dve leti po izteku mandata niso bile izvedene. Marca 1991 je Splošna bolnišnica ... sprejela statutarni sklep, po katerem dosedanji delavski svet delovne organizacije deluje kot svet javnega zavoda, k statutarnemu sklepu pa je dal soglasje IS SO M. Zato je po sprejetju statutarnega sklepa delavski svet bolnišnice imel veljaven mandat. Sklicevanje na Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD je nepravilno, saj je SOZD prenehal delovati leta 1989. Sodišče je v sodbi le ugotovilo, da programa reševanja presežnih delavcev ni sprejel pristojni organ, ni pa upoštevalo napotil pritožbenega sodišča, naj dopolni dokazni postopek glede postopka ocenjevanja delavcev in tožnice. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - ZPP) ter na pravilno uporabo materialnega prava. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Prvostopenjsko sodišče je v ponovnem postopku pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je ustrezno obrazložilo. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa poudarja naslednje: Skladno z določbami 35. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 - ZDR) organ upravljanja oz. delodajalec sprejme program razreševanja presežkov delavcev, v katerem določi med drugim tudi seznam nepotrebnih delavcev, ki jim preneha delovno razmerje. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da sta sklepa tožene stranke o opredelitvi tožnice za trajno presežno delavko, ki ji preneha delovno razmerje, nezakonita, ker sta bila izdana na podlagi programa o razreševanju presežnih delavcev, ki ga ni sprejel pristojni organ (oz. ga je sprejel organ upravljanja, katerega člani niso imeli veljavnega mandata). Program je sprejel svet zavoda, katerega člani so bili člani bivšega delavskega sveta delovne organizacije, ki je po uveljavitvi Zakona o zavodih (Ur.l. RS št. 12/91) na podlagi statutarnega sklepa deloval kot svet javnega zavoda do sprejema novega statuta. Delavskemu svetu pravnega prednika tožene stranke, to je delovne organizacije Splošna bolnišnica M., je že v letu 1989 potekel mandat, ki je bil - kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče - nezakonito podaljšan. Zato tudi s sprejemom statutarnega sklepa nezakonitega stanja ni bilo mogoče sanirati. Napačno je stališče tožene stranke, ki meni da so imeli po sprejetju statutarnega sklepa člani sveta veljaven mandat, ker so bili imenovani prvič leta 1988 za dve leti, in so bili zato lahko ponovno imenovani za člane sveta, oz. zato, ker je k statutarnemu sklepu dal mnenje družbeni pravobranilec, soglasje pa IS SO M. Bistveno je, da je bil že v letu 1990, torej pred sprejemom statutarnega sklepa, članom tedanjega delavskega sveta ... mandat nezakonito podaljšan (s sklepi delavskih svetov TOZD v sestavi D0 ...). Zato delegati delavskega sveta, ki je v letu 1991 prevzel funkcijo sveta zavoda, niso bili izvoljeni neposredno na tajnih volitvah v skladu s tedaj veljavnim statutom oz. zakonskimi predpisi in iz tega razloga niso imeli veljavnega mandata za odločanje v organu upravljanja. Sklepi, ki jih sprejme organ upravljanja, katerega člani nimajo mandata, so nezakoniti. Zato je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da v obravnavanem primeru programa presežnih delavcev ni sprejel pristojni organ in da so na njem temelječe individualne odločitve, torej tudi izpodbijana sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnici, nezakonite. Iz navedenega razloga tudi ni bilo potrebno dopolnjevati dokaznega postopka v skladu z napotili pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa, zato so tudi pritožbene navedbe s tem v zvezi nesprejemljive. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. čl. ZPP).