Jedro

Sodišče izvedenca ni opozorilo, da mora povračilo stroškov zahtevati takoj po zaslišanju, sicer bo to pravico izgubil. Le če bi njegovo zahtevo zavrnilo, bi storilo procesno kršitev. Tako pa je ravnalo pravilno, ko mu je odobrilo rok za priglasitev stroškov.

Izdelava izvedenskega mnenja, njegova pisna dopolnitev ter zaslišanje izvedenca na naroku predstavlja enoten dokaz, pri čemer predujem za njegovo izvedbo bremeni tisto stranko, ki je izvedenca predlagala.

Za presojo, kateri Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih uporabiti, je odločilen čas njihove priglasitve in ne čas postavitve izvedenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu J. F., za opravljeno izvedensko delo priznalo nagrado in povrnitev stroškov s skupnem znesku 409,37 EUR, 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 24,56 EUR in 20% DDV v znesku 81,87 EUR (I. točka izreka). Tožnikoma je naložilo plačilo manjkajočega predujma za stroške izvedenca v višini 143,63 EUR na račun Okrožnega sodišča v Kranju (II. točka izreka).

2. Proti sklepu se pritožujeta tožnika zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagata, da sklep razveljavi in toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka. Navajata, da mora v skladu z drugim odstavkom 249. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 242. člena ZPP ter v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, izvedenec zahtevati nagrado in povračilo stroškov takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer to pravico izgubi (tako tudi VSL sklep IV Cp 4396/2010). Vsi roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP so zakonski roki in jih sodišče ne more podaljšati. Stroške in nagrado je tako izvedenec priglasil prepozno. Nadalje tožeča stranka navaja še, da zaslišanja izvedenca ni predlagala, tako da teh stroškov (priprava na ustno podajo mnenja, ustno podajanje mnenja in kilometrina) tudi če bi bili pravočasno priglašeni, ne bi šli v breme tožeče stranke. Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo pri odmeri stroškov upoštevati Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS št. 7/02 s spremembami in dopolnitvami) in ne Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS št. 88/2010). Ker je bil izvedenec angažiran pred veljavnostjo novega Pravilnika pridejo v skladu s 55. členom novega Pravilnika v poštev pravila o odmeri nagrade po starem Pravilniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravico do nagrade in povračila stroškov za izvedensko delo, kot tudi pravico do povračila potnih stroškov izvedenca določa prvi odstavek 249. člena ZPP. Zakon v naslednjem odstavku glede povračila stroškov in nagrade izvedencu napotuje na drugi in tretji odstavek 242. člena ZPP, ki urejata povračilo stroškov priči. Kot pritožnika pravilno navajata, mora upoštevajoč drugi odstavek 242. člena ZPP izvedenec zahtevati povračilo stroškov takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico. Spregledata pa, da je v nadaljevanju naložena sodišču dolžnost, da izvedenca na te posledice opozori.

5. Kot izhaja iz podatkov v spisu, izvedenec stroškov ni priglasil ob koncu glavne obravnave, na kateri je bil zaslišan, pač pa mu je sodišče odobrilo osem dnevni rok za priglasitev stroškov. Iz spisa tako ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje izvedenca poučilo o posledicah nepravočasne priglasitve stroškov v skladu z drugim odstavkom 242. člena ZPP (pač pa je izvedencu celo izrecno dovolilo naknadno priglasitev stroškov). V teoriji in sodni praksi je zastopano stališče, da je podana kršitev postopka, če sodišče priče ali izvedenca na posledice prepozne priglasitve stroškov ne opozori, nato pa zavrne prepozno zahtevo za povračilo stroškov (1). Sankcija, kakršno zahtevata pritožnika v pritožbi in sicer, da bi sodišče predlog za povračilo stroškov izvedenca zavrnilo, je ob odsotnosti izrecnega opozorila sodišča izvedencu na to posledico, tako nedopustna.

6. Izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca je enotni dokaz, pri čemer založitev predujma za izvedbo tega dokaza bremeni tisto stranko, ki ga je predlagala (tako tudi VSL Sklep I Cp 1228/2010). Da bi plačilo predujma v zvezi z neposrednim zaslišanjem izvedenca bremenilo predlagajočo stranko le, če bi sama zahtevala neposredno zaslišanje, je tudi v nasprotju prvim odstavkom 253. člena ZPP, kjer je določeno, da sodišče odloči, ali naj da izvedenec svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno. Iz navedene določbe izhaja povezanost ustnega in pisnega mnenja izvedenca kot enotnega dokaza, kot tudi pooblastilo sodišču, da samo presodi (brez predlogov strank), v kakšni obliki bo izvedlo dokaz z izvedencem. Pri tem pa je dodati, da ravno načelo neposrednosti in ustnosti (4. člen ZPP) terjata od sodišča, da opusti ustno zaslišanje izvedenca, ki je predhodno podal pisno mnenje, le v izjemnih primerih. Dodati pa je, da končna odločitev, katera stranka nosi strošek izvedenca v skladu s pravili o povračilu stroškov, ni predmet izpodbijanega sklepa.

7. Pritožba je neutemeljena tudi glede zatrjevane napačne uporabe materialnega prava. Ob odločanju veljaven Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS z dne 88/2010 – v nadaljevanju novi Pravilnik), ki velja od 20. 11. 2010 v 55. členu določa, da se stroški in nagrade, ki do dneva uveljavitve tega pravilnika še niso odmerjeni, odmerijo po tarifi, ki jo določa Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 7/02, 75/03, 72/05, 71/07 in 84/08 – v nadaljevanju stari Pravilnik), izplačajo pa v rokih, določenih v tem pravilniku. Za presojo po katerem pravilniku sodišče odmeri stroške je odločilen čas njihove priglasitve in ne čas postavitve izvedenca. Le v primerih, ko je izvedenec priglasil stroške pred 20. 11. 2010, s čimer je nastala dolžnost sodišča, da jih odmeri, bi sodišče za njihovo odmero moralo uporabiti pravila starega Pravilnika. V obravnavanem primeru je izvedenec priglasil stroške že v času veljavnosti novega pravilnika (z vlogo, vloženo 15. 03. 2011) in je zato sodišče prve stopnje pri odmeri njegovih stroškov pravilno uporabilo določila novega Pravilnika.

8. Ker so vsi pritožbeni razlogi neutemeljeni, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je zajeta v odločitvi o pritožbi. Ker pritožnika s pritožbo nista uspela, tudi njuna zahteva za povračilo stroškov pritožbenega postopka ni utemeljena (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).

(1) Glej J. Zobec: Pravdni postopek – zakon s komentarjem; Ljubljana; Založba Uradni list in GV Založba, 2005-2006; 2. knjiga stran 470 in odločbe VDS sklep Psp 256/2011 in IV Cp 4396/2001.