Jedro

Sodišče presodi, ali je stroškovni zahtevek utemeljen ali ne, na podlagi podatkov v spisu, pri čemer mora v celoti spoštovati pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ne zadošča le priglasitev stroškovne postavke, ampak mora dejstvo, na podlagi katerega stranka zahteva povrnitev stroškov, izhajati iz podatkov spisa ali pa mora stranka predložiti listino, na podlagi katere je mogoče sklepati o utemeljenosti stroškovne zahteve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep in sodba sodišča prve stopnje v točki II.2. in točki III. izreka spremeni tako, da se glasi: „III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške pravdnega postopka v znesku 186,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 84,00 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom in sodbo odločilo, da se za umaknjeni del tožbenega zahtevka v višini 1.000,00 EUR postopek ustavi (točka I. izreka izpodbijane odločbe). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, ki se glasi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.606,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.5.2009 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 1.000,00 EUR od 30.4.2009 do 24.6.2010 (točka II.1. izreka izpodbijane odločbe) ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati stroške predmetnega pravdnega postopka po odmeri sodišča v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka II.2. izreka izpodbijane odločbe). Nadalje je odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki njene stroške pravdnega postopka v višini 518,40 EUR v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka III. izreka izpodbijane odločbe).

2.Zoper odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje pod točko III. in točko II.2. izreka navedene odločbe se pritožuje tožeča stranka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa in sodbe ustrezno spremeni oziroma, da izpodbijani del razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Glede stroškov tožene stranke (odločitev pod točko III. izreka) pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki vse stroške neupravičeno priznalo. Dne 21.10.2010 pooblaščenka tožene stranke ni bila prisotna na naroku za glavno obravnavo, zato toženi stranki ni mogoče priznati stroška prisotnosti po pooblaščencu na naroku v višini 104,40 EUR. Toženi stranki pa priglašeni strošek za zastopanje na naroku dne 21.10.2010 ne pripada, saj se je obravnave udeležila kot stranka in ne kot pooblaščenka. Odvetnikom, ki so v (pravdnih) postopkih sami udeleženi kot stranka postopka, ne pripadajo stroški, odmerjeni po odvetniški tarifi. Prav tako toženi stranki ne pripada strošek izpada dohodka za dne 21.10.2010 zaradi neudeležbe na sestanku T. v višini 92,00 EUR. Tega stroška sodišče ne more naložiti v plačilo tožeči stranki, zlasti ob dejstvu, da tožena stranka ni predložila nikakršnega dokazila o sestanku in načinu izračuna zneska 92,00 EUR. Poleg tega je bila tožena stranka z datumom obravnave seznanjena in je imela dovolj časa, da prilagodi oziroma prestavi dogovorjene sestanke. Toženi stranki tudi ni mogoče priznati stroška v višini 322,00 EUR za neudeležbo na javnem odpiranju ponudb dne 19.11.2010 zaradi zagotovitve substituta, saj plačila navedenega stroška ni izkazala. Nastanek stroška bi morala izkazati z računom domnevnega substituta in z dokazilom, da je račun dejansko poravnala. Tožena stranka s printom sklepa z dne 27.9.2010 (iz katerega izhaja, da se javni razpis izvaja od 27.9.2010 do 31.1.2011) ne izkazuje dejanskega nastanka stroška, niti načina njegovega izračuna, niti dejanske oprave javnega odpiranja ponudb, niti prisotnosti substituta na zatrjevanem odpiranju ponudb. Glede stroškov tožeče stranke (odločitev pod točko II.2. izreka) pa pritožba graja zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v pravdi ni uspela. Uspela je namreč z 38,4 % zahtevka. Tožena stranka je 24.6.2010 nakazala tožeči stranki na njen TRR znesek 1.000,00 EUR, nakar je tožeča stranka za prejeti znesek utesnila tožbeni zahtevek. Med strankama je nesporno, da je bil navedeni znesek plačan iz naslova v predmetni pravdi vtoževane odbitne franšize. V primeru, da tožeča stranka utesni tožbeni zahtevek po prejemu plačila s strani tožene stranke, ji je le-ta še vedno dolžna povrniti pravdne stroške.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne, podrejeno pa, da jo zavrže. 4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je neutemeljeno priznalo strošek nagrade za prisotnost na naroku za glavno obravnavo dne 21.10.2010 po tar. št. 3102 Tarife, ki je sestavni del Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS št. 67/2008, s spremembami; ZOdvT) z obrazložitvijo, da gre za strošek prisotnosti po pooblaščenem odvetniku na tem naroku. Pooblaščenka tožene stranke namreč ni bila prisotna na nobenem izmed narokov v predmetnem postopku. V odgovoru na pritožbo tožena stranka pojasnjuje, da bi morala biti tožena stranka kot odvetnica prisotna na drugi obravnavi in je imela zaradi obravnave v predmetni zadevi izpad dohodka, kar naj bi jasno navedla v zahtevi za povračilo izpada dohodkov tožene stranke z dne 19.11.2010. Navedena vloga tožene stranke je dejansko naslovljena kot zahteva za povračilo izpada dohodkov odvetnice B. R.. Tožena stranka torej ni priglasila stroška, ki bi se nanašal na nagrado njeni pooblaščenki. Kot izpad dohodkov je tožnica v navedeni vlogi poleg izpada dohodka zaradi prisotnosti na naroku za glavno obravnavo dne 21.10.2010 navedla še izpad dohodka zaradi neudeležbe na sestanku T. ter izpad dohodka zaradi neudeležbe na javnem odpiranju ponudb, zaradi česar je morala zagotoviti substituta. Glede povrnitve izpada dohodka zaradi prisotnosti na naroku dne 21.10.2010 pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta izpad dohodka ni z ničimer izkazan. Tožena stranka je sicer tekom postopka skupaj s prošnjo za preložitev naroka predložila kopijo obvestila o preklicu naroka v zadevi VIII Pg 2208/2008 Okrožnega sodišča v Ljubljani, iz katere izhaja, da je narok v tej zadevi preložen na 21.10.2010 ob 10.00 uri ter zapisnik o glavni obravnavi v zadevi I Pg 1423/2009 Okrožnega sodišča v Mariboru, iz katerega izhaja, da se glavna obravnava preloži na 21.10.2010 ob 10.00 uri, v obeh zadevah tožena stranka nastopa kot pooblaščenka (l. št. 52d spisa). Vendar tožena stranka ni predložila nikakršnega dokazila o nastanku zatrjevanih stroškov, prav tako ni mogoče preveriti višine zahtevane povrnitve stroškov, saj ni jasno, na kakšni podlagi je tožena stranka izračunala njihovo višino. Pritožba utemeljeno navaja, da tožena stranka tudi ni predložila nikakršnega dokazila o sestanku T. in načinu izračuna zneska 92,00 EUR, prav tako ni izkazala plačila stroška za zagotovitev substituta na javnem odpiranju ponudb dne 19.11.2010. Že iz teh razlogov toženi stranki ni mogoče priznati navedenih priglašenih stroškov. Po določbi 2. odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99, s spremembami; ZPP) mora stranka v zahtevi za povrnitev stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Sodišče presodi, ali je stroškovni zahtevek utemeljen ali ne na podlagi podatkov v spisu, pri čemer mora v celoti spoštovati pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ne zadošča le priglasitev stroškovne postavke, ampak mora dejstvo, na podlagi katerega stranka zahteva povrnitev stroškov, izhajati iz podatkov spisa ali pa mora stranka predložiti listino, na podlagi katere je mogoče sklepati o utemeljenosti stroškovne zahteve. Iz tega razloga je nerelevantna navedba tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da tožeča stranka priglašenim stroškom tožene stranke in njihovi višini ni nikdar nasprotovala.

6.Utemeljen je tudi pritožbeni očitek glede stroškov postopka, nastalih tožeči stranki. Po določbi 1. odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Med pravdnima strankama je nesporno, da je tožena stranka izpolnila del zahtevka in sicer del, ki se nanaša na plačilo odbitne franšize v višini 1.000,00 EUR, za ta del zahtevka pa je tožeča stranka takoj nato delno umaknila tožbo. To narekuje odločanje o stroških po določbi 2. odstavka 154. člena ZPP, torej po kriteriju uspeha in ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Tožeča stranka je uspela z zahtevkom v višini 1.000,00 EUR, propadla pa z zahtevkom v višini 1.606,32 EUR, njen uspeh v pravdi je tako 38,4 %. Potrebne stroške tožeče stranke predstavljajo nagrada za postopek po tar. št. 3100 višini 159,90 EUR, nagrada za narok po tar. št. 3102 v višini 104,40 EUR in 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002, vse skupaj povečano za 20% DDV, kar znese 305,16 EUR, poleg tega pa tudi sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 180,00 EUR. Skupaj potrebni stroški tožeče stranke znašajo 485,16 EUR. Tožeča stranka ni upravičena do priglašenih stroškov za nagrado za narok po tar. št. 3102 v višini 147,60 EUR, saj je bila vrednost zahtevka v času prvega naroka za glavno obravnavo 1.606,32 EUR. Prav tako ni upravičena do priglašenih stroškov, ki se nanašajo na nagrade za tri naroke, ki se jih je udeležila pooblaščenka tožeče stranke. Nagrada za narok nastane enkrat, ne glede na to, ali se je odvetnik udeležil enega ali več narokov. Glede na ugotovljeni uspeh tožeče stranke v pravdi ji je tožena stranka dolžna povrniti 186,30 EUR pravdnih stroškov. Ker glede na zgoraj (točka 5. obrazložitve predmetnega sklepa) navedene razloge toženi stranki ni mogoče priznati priglašenih stroškov, za tožečo stranko obveznost povrnitve stroškov ni nastala. Tožena stranka je tako dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške, ki skupno znašajo 186,30 EUR.

7.Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z 358. členom ZPP spremenilo izpodbijani sklep o stroških, kot to izhaja iz izreka.

8.O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu z 2. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 154. člena ZPP. Ker ne gre za pritožbo zoper odločbo o glavni stvari, pač pa zoper sklep o stroških, gre tožeči stranki po tar. št. 3220 50,00 EUR, priznajo se ji tudi materialni stroški v znesku 20,00 EUR, kar skupaj znese 70,00 EUR, skupaj z 20% DDV tako znašajo priglašeni pritožbeni stroški tožeče stranke 84,00 EUR. Tožeča stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti vse njene stroške pritožbenega postopka, svoje stroške pa krije tožena stranka sama.