P-4/04 -5

1. 4. 2004

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Celju, na seji dne 1. aprila 2004

odločilo:

1.Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnine - zemljiškoknjižnega telesa II., stoječe na zemljišču parc. št. 8/3 ter zemljišča parc. št. 8/3, pred podržavljenjem vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku št. 265 k.o. Ž., je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

2.Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo zemljišč parc. št. 96/2, 99, 97, pred podržavljenjem vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku št. 265 k.o. Ž., ter zemljišč parc. št. 21 in 46/1, pred podržavljenjem vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku št. 516 k.o. Z., je pristojna Upravna enota Celje.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.A. A. je vložil zahtevo za denacionalizacijo pri upravnem organu. Upravna enota je z dopisom št. 30100-11/93 z dne 4. 11. 1999 zadevo v delu, ki se nanaša na v izreku navedene nepremičnine, odstopila v reševanje sodišču. Upravna enota meni, da so bila zemljišča parc. št. 96/2, 99, 97 in 8/3, pred podržavljenjem vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 265 k.o. Ž., s pripadajočimi objekti: stanovanjska hiša, kamnoseška delavnica s skladišči, gospodarska poslopja s hlevom, ter zemljišči parc. št. 21 in 46/1, pred podržavljenjem vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 516 k.o. Z., podržavljena na podlagi kupoprodajnih pogodb št. 46-115/1964-4 z dne 8. 9. 1964 in z dne 14. 11. 1964. Okrajno sodišče pa meni, da pogodbe z dne 14. 11. 1964 ni mogoče šteti za samostojen pravni posel, ki bi bil sklenjen neodvisno od razlastitvenega postopka, temveč za dogovor v okviru tega postopka. Sodišče v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti še navaja, da je bila pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z dne 14. 11. 1964 izdana odločba o ugotovitvi splošne koristi z dne 8. 10. 1964. Odločba izrecno našteva nepremičnine, na katere se nanaša ugotovitev splošne koristi in za katere je dopustna razlastitev, te iste nepremičnine pa so bile predmet kupoprodajne pogodbe z dne 14. 11. 1964, zato po mnenju sodišča pristojnost sodišča ni podana.

B.

2.Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

3.V 9. točki 3. člena ZDen določa, da so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 - v nadaljevanju ZNNZGZ), upravičenci do denacionalizacije. Na podlagi ZNNZGZ so bila gradbena zemljišča nacionalizirana že z uveljavitvijo tega zakona. Do njihovega odvzema iz posesti pa je lahko prišlo tudi kasneje. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I- 130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02 in OdlUS XI, 87) ob presoji ustavnosti 4. člena ZDen ugotovilo, da je upravičenost do denacionalizacije glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti (13. in 16. točka obrazložitve citirane odločbe). Čas odvzema iz posesti in predpis, ki je bil podlaga za odvzem, pa prideta v poštev pri ugotavljanju, kolikšno odškodnino so za odvzeto zemljišče upravičenci že prejeli, ker je treba prejeto odškodnino obravnavati v okviru določb 72. člena ZDen (15. točka obrazložitve navedene odločbe).

4.Če je bila na nacionalizirani gradbeni parceli zgradba, ki ni bila nacionalizirana, je imel njen lastnik pravico do brezplačnega uživanja zemljišča vse dotlej, dokler je na tem zemljišču stala zgradba (37. člena ZNNZGZ). To pomeni, da imetniku pravice brezplačnega uživanja oziroma uporabe zemljišča, ni bilo mogoče odvzeti, dokler je na njem stala zgradba v njegovi lasti. Do odvzema je lahko prišlo le ob podržavljenju zgradbe.

Prav tako je do prenosa pravice na zemljišču prišlo vedno ob prenosu lastninske pravice na stavbi. Okoliščina, da je bilo zazidano zemljišče nacionalizirano, na pravni promet z zgradbami ni vplivala.

5.V obravnavanem primeru gre za zahtevo za denacionalizacijo ne le nacionaliziranega zemljišča, temveč tudi objektov, ki niso bili nacionalizirani ne na podlagi ZNNZGZ ne na podlagi kakšnega drugega predpisa iz 3. in 4. člena ZDen.

6.Pravni naslov za prenos lastninske pravice na nepremičnini, vpisani ob podržavljenju kot zemljiškoknjižno telo II. v zemljiškoknjižnem vložku št. 265 k.o. Ž., stoječi na parc. št. 8/3, je bil pravni posel, tj. kupoprodajni pogodbi št. 46- 115/1964-4 z dne 8. 9. 1964 in z dne 14. 11. 1964. Za odločanje o denacionalizaciji zemljišča parc. št. 8/3 ter nepremičnine - zemljiškoknjižnega telesa II., stoječe na zemljišču parc. št. 8/3, pred podržavljenjem vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku št. 265 k.o. Ž., je tako lahko pristojno le sodišče. Glede na to, da vlagatelj zahteva denacionalizacijo objektov in zemljišča, na katerem so ti objekti stali, je za odločanje o zahtevku kot celoti pristojno sodišče.

7.Za odločanje o denacionalizaciji zemljišč parc. št. 96/2, 99, 97, pred podržavljenjem vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku št. 265 k.o. Ž., ter zemljišč parc. št. 21 in 46/1, pred podržavljenjem vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku št. 516 k.o. Z., ki niso bile predmet kupoprodajne pogodbe, pa ne more biti pristojno sodišče. Iz odločb Oddelka za finance Občinskega ljudskega odbora Celje št. 04-33-27/1959 z dne 26. 6. 1959 in št. 04-33-28/1959 z dne 27. 6. 1959 z dne 27. 6. 1959, ki se nahajata v spisu Okrajnega sodišča v Celju št. N 61/99, je namreč razvidno, da gre za odločbi, s katerimi je bilo ugotovljeno, da so bila z uveljavitvijo ZNNZGZ dne 26. 12. 1958 nacionalizirana in so postala družbena last vsa, v tej odločbi navedena zemljišča, med drugimi tudi zemljišča parc. št. 96/2, 99, 97, z.k. vložek št. 265 k.o. Ž., ter zemljišči parc. št. 21 in 46/1, z.k. vložek št. 516 k.o. Z. Iz navedenega izhaja, da so bile te nepremičnine podržavljene na podlagi predpisa, navedenega v 9. točki 3. člena ZDen. Zato je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo teh zemljišč pristojna Upravna enota Celje.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj