Jedro

Če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, mora sodišče pri odločanju o storilčevi zahtevi za sodno varstvo uporabiti zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se storilcu prekrška za prekršek po sedmem odstavku 115. člena Zakona o varnosti cestnega prometa izreče globa v višini 3.000,00 EUR (tri tisoč evrov).

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Slovenske Konjice je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku storilca prekrška spoznal za odgovornega prekrška po sedmem odstavku 115. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter mu izrekel globo v višini 4.000,00 EUR. Zoper odločbo o prekršku je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah s sodbo z dne 8. 12. 2011 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo prekrškovnega organa. Storilcu prekrška je naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka zaradi kršitve 5. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). V zahtevi navaja, da bi moralo sodišče pri izreku globe uporabiti določbo 2. člena ZP-1, ki za ravnanje po sedmem odstavku 115. člena ZVCP-1, storilcu za prekršek po petem odstavku 28. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) določa globo višine 3.000,00 EUR. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, ki je izrazil strinjanje z vloženo zahtevo.

B.

4. Storilec prekrška je bil z izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom prekrškovnega organa spoznan za odgovornega storitve prekrška po sedmem odstavku 115. člena ZVCP-1, to je ravnanja njegovega voznika v nasprotju z odredbo ministra pristojnega za notranje zadeve, s katero se prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst udeležencev cestnega prometa ali vozil (pri storilcu zaposleni voznik je v nasprotju s petim členom Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji v zimskih razmerah vozil tovorno vozilo s priklopnim vozilom). Za navedeni prekršek je bila v sedmem odstavku 115. člena ZVCP-1 predpisana globa v znesku najmanj 4.000,00 EUR, ki je bila storilcu prekrška v takšni višini tudi izrečena.

5. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti pravilno navaja, da se je dne 1. 7. 2011, to je pred izdajo izpodbijane sodbe z dne 8. 12. 2011, začel uporabljati ZPrCP, ki je v petem odstavku 28. člena predpisal globo v višini 3.000,00 EUR med drugim tudi za samostojnega podjetnika posameznika, katerega voznik ravna v nasprotju z odredbo o omejitvi ali prepovedi prometa.

6. Sodišče pri odločanju o storilčevi zahtevi za sodno varstvo ni upoštevalo opisane spremembe zakona, kar bi moralo, saj se v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. 7. Pravilno je stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da je določba petega odstavka 28. člena ZPrCP za storilca prekrška milejša, ker za prekršek, za katerega je sedmi odstavek 115. člena ZVCP-1 predpisoval globo najmanj 4.000,00 EUR, v fiksnem znesku predpisuje globo 3.000,00 EUR.

C.

8. Vrhovno sodišče je glede na ugotovljeno kršitev 5. točke 156. člena v zvezi z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 zahtevi za varstvo zakonitosti v skladu s prvim odstavkom 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je storilcu prekrška za prekršek po sedmem odstavku 115. člena ZVCP-1 izreklo globo v višini 3.000,00 EUR.