Jedro

Določba 648. člena OZ daje naročniku posla pri podjemni pogodbi pravico, da lahko od posla kadarkoli odstopi, vendar pri takem odstopu daje prejemniku naročila pravico do prejema plačila, s katerim je zavarovan njegov pozitivni pogodbeni interes, zasledovan s sklenitvijo podjemne pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v II. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod I. točko izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 126845/2012 z dne 4. 9. 2012 vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka glede glavnice 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 8. 2012, pod II. točko izreka je v preostalem delu prvega odstavka in v tretjem odstavku izreka prej citirani sklep o izvršbi razveljavilo in višji tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrnilo, pod III. točko izreka pa je tožeči stranki naložilo v povrnitev toženi stranki pravdne stroške v znesku 500,00 EUR.

2. Zoper sodbo, in sicer smiselno zoper zavrnilni in stroškovni del (II. in III. točka izreka) se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožeča stranka vtožuje napram toženi stranki znesek 9.756,00 EUR iz naslova pogodbe, ki je sicer zapisana v obliki naročilnice, na kateri pa so zapisani tudi splošni pogoji. Vtožuje znesek, ki naj bi ji pripadal zaradi predčasnega odstopa od pogodbe s strani tožene stranke. Tožeča stranka je s toženo stranko sodelovala že okrog 14 let in zaradi tega ji je dala znatni popust, preko 80 %. V skladu z zadnjim členom naročilnice so tako bile ob enostranski prekinitvi pogodbe toženi stranke zaračunane vse naštete in že opravljene storitve po polni ceni. Sodišče prve stopnje se neutemeljeno sklicuje na določbo 648. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker to določilo ne opravičuje tožene stranke, da se ne bi držala določil pogodbe in tožeči stranki povrnila vrednost danih popustov za že opravljene storitve. Sodišče prve stopnje ni odločilo o navedbah tožeče stranke, ni ocenilo pričevanja priče I. V. in ni odločilo o listinah, iz katerih nedvoumno izhaja upravičenost tožbenega zahtevka tožeče stranke. Niti ni zaslišalo prič tožene stranke, tožena stranka ni predlagala priče V. Ž., ki je sodelovala pri sklepanju pogodbe. Že po izpovedbi priče I. V. in na naročilnici zapisanega določila jasno izhaja upravičenost tožeče stranke do zahtevanega poplačila njenih storitev. Ta zahtevek ni v nasprotju s prisilnimi predpisi, ampak v celoti izraža voljo strank, kot je ta zapisana na naročilnici. Sodišče tudi ni obrazložilo sodbe, zakaj in na kateri osnovi je prisodilo tožeči stranki 1.800,00 EUR. Tudi obrazložitev sodbe je nasprotujoča dokazom, ki jih je sodišče imelo na razpolago. Sodišče ne more mimo soglasne volje strank, kar je bilo izraženo v naročilnici.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnost ugotovitve in odločitve sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilno pojasni sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe, da skladno določbi 648. člena OZ lahko naročnik pri podjemni pogodbi, dokler ni posel končan, kadarkoli odstopi od pogodbe, mora pa v takem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Prav tako se je v razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje v potrebnem obsegu izjavilo o izvedenih dokazih, seveda v okviru svoje odločitve o tožbenem zahtevku, podalo argumentirane razloge, zakaj je tožbeni zahtevek priznalo le v višini glavnice 1.800,00 EUR in zakaj ga je v presežku zavrnilo, pri čemer so vsi ti razlogi razumljivi in skladni izvedenim dokazom. Glede na pritožbene navedbe in dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe samo dejansko stanje med pravdnima strankama niti ni sporno, ampak je vprašljiva le pravilnost uporabe materialnega prava, to je, ali je zadnjo alinejo naročilnice št. 3/V-2012 z dne 27. 1. 2012 iz priloge A2 (v primeru predčasne prekinitve se že opravljene storitve obračunajo po veljavnem ceniku T. na dan sklenitve naročila) šteti za pogodbeno dogovorjeno ceno opravljene storitve, ali za pogodbeno sankcijo zaradi naročnikovega odstopa od pogodbe, ki jo sicer določa 648. člen OZ.

6. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da zgoraj citirano določilo naročilnice iz priloge A2 predstavlja plačilo, ki ga mora plačati naročnik, če želi predčasno odstopiti od pogodbe, ker pa višino plačila ob enostranskem odstopu od pogodbe določa 648. člen OZ in ker je to določilo kogentne narave, drugačen dogovor o višini plačila ni možen oz. je ničen. Vendar pritožbeno sodišče takšne materialnopravne razlage sodišča prve stopnje ne sprejema in se pridružuje razlagi pritožbe. Določba 648. člena OZ namreč daje naročniku posla pri podjemni pogodbi pravico, da lahko od posla kadarkoli odstopi, vendar pri takem odstopu daje prejemniku naročila pravico do prejema plačila, s katerim je zavarovan njegov pozitivni pogodbeni interes, zasledovan s sklenitvijo podjemne pogodbe. Torej je pravico do odstopa od naročila tožena stranka, tu kot naročnik, izkoristila po določbi 648. člena OZ. Vendar pa podlage za tožbeni zahtevek v tej pravdi ni iskati v pravici do odškodnine tožnika zaradi enostranskega odstopa od pogodbe, ampak v dogovoru v pogodbi (naročilnica A2) o višini cene za dogovorjeno storitev. Ta dogovorjena cena pa je 300,00 EUR + DDV mesečno, v kolikor pogodba velja celotno obdobje, za katerega je sklenjena, oz. po veljavnem ceniku ob predčasni prekinitvi pogodbe. Takšen dogovor o ceni je po prepričanju pritožbenega sodišča dopusten in ne nasprotuje materialnopravni ureditvi, niti ni moralno sporen. Ni namreč spregledati, da vsak oglas, ki ga po obravnavani pogodbi opravi tožeča stranka, predstavlja samostojno storitev, in da za primer, če je pogodba sklenjena za daljše časovno obdobje, ni nepričakovan večji popust pri ceni, katerega ne bi bilo, če bi bil vsak oglas naročen posamično ali bi bilo dano naročilo za krajše časovno obdobje. S predčasno prekinitvijo pogodbe se je časovno trajanje oglaševanja skrajšalo in če sta se stranki dogovorili, da ob tako skrajšanem času naročniku – tožencu popust ne pripada, to ni nič neobičajnega ali prepovedanega.

7. Pritožbeno sodišče je v posledici zgoraj pojasnjene zmotne uporabe materialnega prava pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Ob ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje raziskati še doslej nepojasnjena pravna relevantna dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku ob pravilni uporabi materialnega prava. Zaradi posega v odločitev o glavni stvari je bilo potrebno poseči tudi v odločitev o stroških postopka, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo, da bo sodišče lahko tudi o njih odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi (tretji odstavek 165. člena ZPP).