Jedro

Ker v opisu kaznivega dejanja ni razvidno, da bi imelo ravnanje obeh obtožencev znake kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo, je sodišče izpodbijano sodbo, s katero sta bila obtoženca oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo zato, ker njuno ravnanje, tako kot je opisano, po zakonu ni kaznivo dejanje.

Izrek

Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obt. D.D. in S.D. na podlagi 1. tč. 358. čl. ZKP oprostita obtožbe, da sta spravila čez mejo več oseb, s tem, da sta dne 10.12.1999 v času med 04.00 in 04.40 uro na nezannem kraju na Bizeljskem po dogovoru z neznanima osebama prevzela 9 državljanov Republike Kitajske, ki so mimo mejnega prehoda preko reke Sotle, ob vodenju dveh neznanih oseb na neznanem kraju na Bizeljskem, vstopili v Republiko Slovenijo, sama pa sta jih nato z osebnima avtomobiloma znamke Golf ZG yyyy in znamke Wartburg, reg. št. ZG xxxx odpeljala proti Ljubljani; s čimer naj bi v sostorilstvu storila kaznivo dejanje prepovedanega prepovedanega prehoda čez državno mejo po II. odst. 311. čl. v zvezi s 25. čl. KZ.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijano sodbo na podlagi 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe obt. D. in S.D.. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožila okrožna državna tožilka. Predlagala je ugoditev pritožbi in predvsem spremembo sodbe tako, da naj se oba obtoženca spozna za kriva v obtožbi očitanega kaznivega dejanja in da naj se jima izreče zaporna kazen ter še stranska kazen izgona tujca iz države. Podrejeno pa je predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec je predlagal ugoditev pritožbi okrožne državne tožilke.

Sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke ugotavlja, da opis kaznivega dejanja v izreku sodbe vsebuje opis dogajanja od takrat, ko sta oba obtoženca prevzela tuje državljane in jih odpeljala proti Ljubljani. Glede na tak opis je očitno, da naj bi oba obtoženca začela s svojo vlogo ob prevzemu tujcev potem, ko so jih neznane osebe že spravile preko hrvaško-slovenske meje. Tujci so prestopili državno mejo ne glede na to, ali bi jih obtoženca prevzela ali ne, saj so že čakali v Sloveniji na prevoz. V opisu kaznivega dejanja pa ni navedeno, kako naj bi oba obtoženca nadaljevala dejanje proti naslednji meji, torej kako naj bi nato sodelovala pri spravljanju ljudi čez mejo, saj je navedeno le, da sta ljudi odpeljala proti Ljubljani. Ni torej razvidno, kako naj bi potem, ko so tujci že prekoračili hrvaško-slovensko državno mejo, oba obtoženca sodelovala pri spravljanju ljudi čez naslednjo mejo. V opisu kaznivega dejanja zato niso vsebovani znaki kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po II. odst. 311. čl. KZ.

Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da je bilo s prestopom hrvaško-slovenske meje kaznivo dejanje "spraviti čez mejo" že končano in da "šele potem nastopita obtoženca kot prevoznika teh ljudi na relaciji Bizeljsko - Ljubljana, to ravnanje pa ne vsebuje inkriminiranega "spraviti čez mejo" (drugi odstavek stran 3 sodbe).

Ker pa sodišče prve stopnje pred tem omenja, da aktivnost "na strani obtožencev ni z ničemer dokazana", pa tudi na zadnji strani sodbe začenja odstavek v zvezi s situacijo, če "bi bila dokazana povezava ...", je očitno, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da ni dokazano, da sta oba obtoženca storila kaznivo dejanje, čeprav v izreku sodbe ni citirana 3. tč. 358. čl. ZKP.

Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, kot že navedeno, da v izreku sodbe ni znakov očitanega kaznivega dejanja, zaradi česar dejanje, za katero sta obtoženca obtožena, po zakonu ni kaznivo dejanje (tč. 1 358. čl. ZKP). Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je oba obtoženca oprostilo na podlagi 1. tč. 358. čl. ZKP obtožbe, da naj bi v sostorilstvu storila kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po II. odst. 311. čl. v zvezi s čl. 25 KZ.

Sodbo sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče spremenilo ob preizkusu po uradni dolžnosti po I. odst. 383. čl. ZKP, ker je ugotovilo, da je bil v škodo obtožencev prekršen kazenski zakon v tem pogledu, ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženca preganjata, kaznivo dejanje (čl. 372 tč. 1 ZKP). Zato ob spremembi po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče pritožbe državne tožilke ni obravnavalo.