Jedro

Določbo zakona, po kateri Program določa kmetijska gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je po presoji sodišča treba razumeti kot zakonsko pooblastilo, da (lahko) ta splošni akt določa (nadaljnje) pogoje, pod katerimi se državna pomoč izplača nosilcu posameznega kmetijskega gospodarstva, če izpolnjuje predpisane značilnosti oziroma pogoje.

Skladno s prvim odstavkom 43. člena ZOPNN se sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencu dodelijo na podlagi podatkov o prijavi škode v kmetijstvu iz obrazca o prijavi škode. Tožnik je vlogo za dodelitev sredstev, kot rečeno, izpolnil in jo tudi sam lastnoročno podpisal, pri čemer v njej ni navedel tudi škode na GERK-ih oziroma kulturah strna žita, zato se ta tudi ni upoštevala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je v ponovljenem postopku (po odpravi odločbe s sodbo II U 375/2018 z dne 12. 5. 2021 in vrnitve zadeve v ponoven postopek) zavrnila zahtevek tožnika za dodelitev pomoči za odpravo škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 (1. točka izreka) ter odločila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ na podlagi 5. alineje tretjega odstavka 42. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju ZOPNN) prejel vlogo za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč zaradi suše v letu 2017. Tožnikov zahtevek za dodelitev pomoči je zavrnil skladno s 25. členom Uredbe 702/20147EU in prvim odstavkom točke 5.4. Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 in Spremembe programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017 (v nadaljevanju Program), saj je bilo ugotovljeno, da znaša povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske proizvodnje na strankinem kmetijskem gospodarstvu (v nadaljevanju PKOŠ) 25,13 % običajne letne kmetijske proizvodnje in tako ne presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje, kar je po prvem odstavku točke 5.4. Programa pogoj za dodelitev sredstev.

3.O višini sredstev pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 je prvostopenjski organ odločil na podlagi podatkov o oceni škode, ki jih je potrdila Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, imenovana na podlagi 97. člena ZOPNN in na podlagi podatkov, ki jih je pridobila od Uprave RS za zaščito in reševanje (v nadaljevanju URSZR), skladno s petim odstavkom točke 5.6. "Način izplačila sredstev za odpravo škode v kmetijstvu upravičencem" Programa.

4.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je toženka z odločbo št. 33006-1/2022/2 z dne 21. 4. 2022 zavrnila. Ugotovil je, da je prvostopni organ pravilno odločil o GERK-ih, ki jih je pritožnik na vlogi navedel, in za katere je bila ocena škode zajeta v Programu. Ker PKOŠ ne presega 30 %, je bila odločitev organa prve stopnje pravilna. Potrjuje razloge prvostopnega organa. Izpostavlja, da je tožnik na Obrazcu 2 "Ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, povzročena po naravni nesreči" navedel 11 GERK-ov. Na Obrazcu 2 je navedeno, da se ta ocena škode šteje kot vloga za izplačilo sredstev. Iz izpisa iz Aplikacije Ajda pa je razvidno, da je bilo vneseno vseh 11 GERK-ov iz vloge. GERK-ov na kateri je prideloval strna žita tožnik na obrazcu niti ni navedel. Prvostopni organ je tožniku tudi podrobno obrazložil, zakaj je prišlo do odločitve, da se škoda na žitih ne ugotavlja. Podrobno je obrazložil tudi na kakšni pravni podlagi se v imenovalcu upošteva celotno kmetijsko gospodarstvo.

5.Toženka ugotavlja, da tožnik v pritožbi ponavlja navedbe iz odgovora na poziv. Na te navedbe mu je prvostopni organ v izpodbijani odločbi že podrobno odgovoril in drugostopni organ se z ugotovitvami prvostopnega organa strinja. Pri tem pa dodaja, da je glede dodelitve sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017, sodišče že odločalo in se je tudi že opredelilo do vprašanja neenakosti v konkretnem upravnem postopku, kot tudi do pravilnosti upoštevanja vseh zemljišč posameznega kmetijskega gospodarstva.

6.Tožnik v tožbi predlaga odpravo izpodbijane odločbe in da se v odločbi ugotovi, da tožniku pripadajo sredstva, podredno predlaga le odpravo odločbe. Navaja, da še vedno ni razloženo, zakaj je prišlo do odločitve, da se škoda na žitih ne ugotavlja. Tudi če bi želeli dokazovati poškodovanost žit na konkretnih GERK-ih, jim je bila ta možnost odvzeta, saj je bilo poškodovano žito že požeto, pri odločanju o pravnih sredstvih pa se upošteva stanje iz aplikacije Ajda - drugačnega dejanskega stanja sploh ni možno izkazati. Meni, da gre za diskriminatorno ureditev znotraj kroga oškodovancev. Ne strinja se z ugotovitvijo upravnega organa, da stopnja poškodovanosti kmetijske proizvodnje na njegovem kmetijskem gospodarstvu znaša le 25,13 % običajne letne kmetijske proizvodnje. Prišlo je namreč do večje škode na strnih žitih, te škode pa komisije sploh niso ugotavljale in je tudi niso popisale in vnesle v elektronske zbirke podatkov URSZR. Tožnik kot nesprejemljivo izpostavlja dejstvo, da se določene kulture izločijo iz ocenjevanja, kar ne predpisuje nobena pravna podlaga, zato je bil postavljen v neenak položaj z ostalimi kmeti.

7.Opozarja na dejstvo, da so oškodovanci odvisni od hitrosti dela pristojnih organov, saj se do izvedbe postopkov ocenjevanja določene kulture tudi pospravi, požanje. Čeprav gre za bistveno zmanjšan pridelek, dober gospodar tudi zmanjšanega pridelka ne more pustiti na površini, če bi slučajno pristojni organi pričeli z ocenjevanjem. Poudarja nepravilnosti v postopku in neustavnost predpisov, ki določajo pravico do pridobitve sredstev iz naslova naravnih nesreč. Vlada RS je sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše 2017, na podlagi katerega se upoštevajo podatki iz poročila državne komisije, ki so bili vneseni v elektronsko zbirko podatkov URSZS. Oškodovanci tako vse do prejema odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo posledic škode ne vedo katere površine so se sploh ocenjevale. Tako je strankam odvzeta možnost, da bi lahko izkazali drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga v odločbi opiše upravni organ. V času izdaje odločbe je kakršno koli dokazovanje škode na strmih žitih praktično nemogoče.

8.Ocenjuje, da je ugotavljanje stopnje poškodovanosti odvisno tudi od naravnih zakonitosti neke kulture. Navedeno pravzaprav pomeni, da bi tožnik dobil pomoč, če bi preostanek pridelka žita pustil na površini, da bi ga komisije lahko ocenile. Torej, ne samo kolobarjenje, tudi ravnanje v smislu dobrega gospodarja je lahko "kaznovano". Če bi žito bilo puščeno na površini, bi komisije ocenile poškodovanost in podjetje bi bilo upravičeno do sredstev.

9.Toženka v zadevi ni podala odgovora na tožbo, sodišču je posredovala le upravni spis.

10.Toženka se v odgovoru na tožbo zavzema za zavrnitev tožbe, pri tem navaja relevantno sodno prakso sodišča, ki je pri spornih vprašanjih že zavzelo stališče.

11.Sodišče je v zadevi razpisalo glavno obravnavo, ki se je je udeležil le tožnik. Narok se je izvedel v odsotnosti pravilno vabljene toženke, ki je poslala pisno soglasje z dne 20. 8. 2024, da se naj glavna obravnava opravi v njeni odsotnosti.

12.Na naroku je tožnik vztrajal pri podanih navedbah ter ponovno poudaril, da je za njih zadeva diskriminatorna, ker se ni upoštevala ozimina, na katerih so imeli tudi večjo škodo. Hkrati pa je priznaval, da žita niso bila vnesena v program za leto 2017 in da se jim to zdi krivično.

13.V dokaznem postopku je sodišče prebralo vse listine, ki se nahajajo v upravnem spisu ter priloge A1-A3. V zadevi ni zaslišalo tožnika, saj je ocenilo, da glede na uporabljeno materialno pravo in sporna dejstva med strankama to ni potrebno.

14.Tožba ni utemeljena.

15.V obravnavani zadevi je bilo med strankama sporno, zakaj je prišlo do odločitve, da se v povračilo ne upošteva nastala škoda na strnih žitih, sporna je pravilnost izračuna povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu tožnika, ki predstavlja enega od pogojev za izplačilo sredstev za odpravo posledic škode zaradi suše v letu 2017. Stranki si namreč nista edini o tem, katera škoda (na katerih kmetijskih pridelkih) je lahko predmet povračila in katere kmetijske površine, ki sodijo v sklop kmetijskega gospodarstva, se pri izračunu upoštevajo. Tožnik izpostavlja tudi neenako obravnavo in neustavnost predpisov.

16.ZOPNN ureja odpravo posledic naravnih nesreč. Med naravnimi nesrečami so po 2. alineji 3. točke prvega odstavka 4. člena ZOPNN vštete tudi neugodne vremenske razmere, kakor so zmrzal, toča, led ali žled, deževje ali suša, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji in uničijo več kakor 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje posameznega kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu. Iz prvega odstavka 39. člen ZOPNN izhaja, da se sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu lahko dodelijo osebi, ki na ozemlju Republike Slovenije obdeluje kmetijska zemljišča, če je v času nastanka naravne nesreče kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, iz tretjega odstavka 39. člena ZOPNN pa izhaja, da je takšna oseba upravičena do sredstev za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova kmetijska proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic neugodnih vremenskih razmer manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za več kakor 30 %.

17.Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se zagotovijo za vsako koledarsko leto v državnem proračunu (prvi odstavek 34. člena ZOPNN), o uporabi teh sredstev pa odloča vlada na podlagi ocene neposredne škode in predloga za odpravo posledic škode (prvi odstavek 35. člena ZOPNN). Oceno škode za ministrstvo izdela Državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami.

Predlog za odpravo posledic škode v kmetijstvu obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela Program odprave posledic škode v kmetijstvu (drugi odstavek 35. člena ZOPNN). Progam odprave posledic škode v kmetijstvu sprejme vlada (prvi odstavek 36. člena ZOPNN). S tem programom pa se v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZOPNN določijo: - kmetijski pridelki, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer zmanjšana za več kot 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje, - občine, kjer je nastala škoda v kmetijstvu, - kmetijstva gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, - ocena o potrebnih sredstvih za odpravo posledic škode v kmetijstvu in - način izplačila sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencem.

18.Zgoraj navedeno določbo zakona, po kateri Program določa kmetijska gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je po presoji sodišča treba razumeti kot zakonsko pooblastilo, da (lahko) ta splošni akt določa (nadaljnje) pogoje, pod katerimi se državna pomoč izplača nosilcu posameznega kmetijskega gospodarstva, če izpolnjuje predpisane značilnosti oziroma pogoje. Program odprave posledic nesreče in pogoji odprave škode namreč ne morejo biti enaki v vseh primerih. Ker je škoda različno obsežna tako po vrsti, kot po obsegu, so tudi ukrepi glede na konkretno vrsto škode lahko različni. Program se sprejme na podlagi ocene, ki je narejena za konkretno škodo na vseh poškodovanih površinah in je zato lahko prilagojen okoliščinam konkretne naravne nesreče, razpoložljivim proračunskim sredstvom za te namene in pogojem, pod katerimi je državna pomoč dopustna. Zato je tudi določanje nadaljnjih pogojev (kot je to npr. pogoj, da država škodo povrne, če ta presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu) v Programu, ki se nanaša na konkretne posledice določene škode, po presoji sodišča zakonito.

19.Za oceno, ali je tožnik upravičen do sredstev, je torej treba upoštevati točko 5. 4. Programa, ki določa dva pogoja za dodelitev sredstev. Eden je ta, da je končna ocena škode na posameznem GERK-u v višini najmanj 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje posameznega kmetijskega proizvoda, drugi pogoj pa je, da mora škoda presegati 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje celotnega kmetijskega gospodarstva.

20.Prvostopenjski organ je pri pregledu vloge v ponovljenem postopku ugotovil, da je tožnik zaradi suše, ki je prizadela Republiko Slovenijo v kmetijski proizvodnji z datumom nastanka 20. 7. 2017, utrpel izpad dohodka na kmetijskih kulturah.

21.Nadalje je ugotovil, da je iz RKG razvidno, da je imel tožnik na dan škodnega dogodka (20. 7. 2017) razpoložljivih 76.933,96 arov površin. Iz ocene škode izhaja, da je škoda prizadela kmetijsko gospodarstvo na površini 30.332,00 arov.

22.Že iz izdanih odločb izhaja in sodišče se pridružuje razlogovanju prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da ne drži, da so se oškodovanci z ugotovljeno škodo oz. dejstvom, katero površino se bo sploh ocenjevalo, seznanjeni šele ob izdaji odločbe. Kot je razvidno iz obrazložitve pod točko 16, je skladno z določbami ZOPNN in Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju ZVNDN) ter Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode bil sprejet Program odprave posledic škode v kmetijstvu (drugi odstavek 35. člena ZOPNN).

23.Prvostopenjski organ je tako imel podlago v ZOPNN in Programu, da je izpad dohodka kot upravičen strošek, za katerega se namenijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijski proizvodnji, izračunal na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva, kar je skladno s šestim odstavkom 25. člena Uredbe EU. Kot izhaja iz Programa, točke 5.4., se pri izračunu izpada dohodka upošteva tudi 45. člen Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode, po katerem se škoda na kmetijskih pridelkih, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, ocenjuje na kmetijskih pridelkih, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, če je uničene čez 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu. O višini finančnih sredstev za posameznega oškodovanca se odloča na podlagi podatkov, ki jih je potrdila državna komisija (četrti in peti odstavek 5.6. točke Programa). Tako so pravilni pravni in dejanski zaključki prvostopnega organa, ki je povprečno stopnjo poškodovanosti kmetijske pridelave tožnika izračunal po formuli navedeni v izpodbijani odločbi v višini 25,13 %, v posledici česar tožnik ni upravičen do povračila škode.

24.Izpad dohodka računa na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva, pri čemer so bili uporabljeni podatki poškodovanosti glede na GERK-e, ki so bili priznani s strani komisije, ter da so se upoštevale le kulture, ki so bile priznane kot poškodovane s Programom, vendar na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva.

25.Kolikor tožnik navaja, da organa nista upoštevala škode na strnih žitih, sodišče dodaja, da je tožnik v svoji vlogi oz. iz samega oddanega Obrazca 2 "Ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, povzročena po naravni nesreči" (v nadaljevanju Obrazec) v drugi točki Obrazca 2. Ocena škode, je namreč tožnik navedel 11 GERK-ov (..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ...), za katere je navedel tudi katastrske občine in šifre k. o., kmetijske kulture, površine poškodovanih GERK-ov v arih ter zmanjšanje letnega pridelka v odstotkih. GERK-i, na katerih je stranka pridelovala strna žita na Obrazcu 2, torej na vlogi niso bili navedeni, niso bili vneseni v Aplikacijo Ajda in se pri izračunu ne morejo upoštevati.

26.Navedeno vlogo je tožnik tudi lastnoročno podpisal. Skladno s prvim odstavkom 43. člena ZOPNN se sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencu dodelijo na podlagi podatkov o prijavi škode v kmetijstvu iz obrazca o prijavi škode, ki se uporablja za vlogo za pridobitev državne pomoči. Organ je torej pri odločanju vezan na tožnikov zahtevek in ne more odločiti ne preko ne mimo vložene zahteve. Zato so tožnikove navedbe, da se ni upoštevala škoda na strnih žitih, nerelevantne, saj je tožnik vlogo za dodelitev sredstev, kot rečeno, izpolnil in jo tudi sam lastnoročno podpisal, pri čemer v njej ni navedel tudi škode na GERK-ih oziroma kulturah strna žita.

27.Pri izračunu je pa prvostopenjski organ upošteval tiste kulture, ki so bile uvrščene v Program na podlagi postopka, kot ga predpisuje ZOPNN. Pri tem pa se je tudi ocena škode na GERK-ih računala glede na običajno letno kmetijsko proizvodnjo. Poudariti je, da v prilogi 2 Programa strna žita niso bila uvrščena med kmetijske pridelke, za katere je bilo predvideno povračilo škode. Prav tako ni sporno, da se tožnikovo kmetijsko gospodarstvo z vsemi GERK-i, ki jih je priglasil v povračilo škode, nahajajo v Občini Apače, ki je zajeta v Prilogi 1 Programa (pregled škode v kmetijstvu po občinah).

28.Neutemeljena je tudi navedba tožnika, da predmetni postopek predstavlja izrazito neenakost pred zakonom, in sicer da ni pomembna poškodovanost ampak vrsta kulture. Škoda na žitih po odločitvi Vlade RS, ki ji prvi odstavek 37. člena v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZOPNN podeljuje pooblastilo, da določi kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer deležna podpore, ni bila predmet ocenjevanja in tudi ne povračila. Zato se površine s posejanim strnim žitom v števcu formule, ki se je uporabila pri izračunu povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, niso upoštevale. Škoda se ocenjuje na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva.

29.Zavrniti je potrebno tudi očitek o neustavnosti ureditve na tem področju. Nasprotno, na podlagi Programa nihče od kmetijskih proizvajalcev zaradi posledic suše v letu 2017 za poškodovana žita ni prejel denarne pomoči. Prav tako so se pri izračunu stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje vsem proizvajalcem v imenovalcu formule upoštevala vsa zemljišča, ki sodijo v okvir posameznega kmetijskega gospodarstva (sodba UPRS II U 363/2018).

30.Glede na vse navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu tožbo zavrnilo.

-------------------------------

1Državna komisija za oceno škode slednjo oceni na podlagi Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS št. 67/03 in spremembe).

2Tako sodba UPRS I U 2338/2018-14 z dne 15. 10. 2019 in II U 363/2018 z dne 6. 5. 2021.

3Program je dostopen na spletni strani https://www.gov.si/teme/posledice-naravnih-nesrec-v-kmetijstvu/.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč - ZOPNN - člen 35, 35/2, 43, 43/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.