Jedro

S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži. Z izpodbijanim sklepom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, ne spreminja in zato z njim v tožnikovo pravico, obveznost oziroma pravno korist ni poseženo.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim prvostopnim sklepom, številka 356-02-479/2005/70-1217 z dne 17. 9. 2010, je prvostopni upravni organ odločil, da se vlogi inšpekcijskega zavezanca A.A. (tožnika v tem sporu) za odlog izvršbe inšpekcijske odločbe – odstranitev ograje na zemljišču s parcelno številko 4763 k.o. ..., ne ugodi. Navaja, da je sklep o dovolitvi izvršbe, številka 356-02-479/2005-1203 z dne 28. 1. 2008 postal dne 1. 3. 2008 izvršljiv in dne 19. 4. 2008 pravnomočen. Zavezanec je res vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, vendar o zahtevi še ni odločeno. Na podlagi 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, je možno odložiti izvršbo na predlog zavezanca le v primeru, če je bilo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, in bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda. V tej zadevi je zavezanec izkoristil že vsa pravna sredstva, in je sklep o dovolitvi izvršbe z dne 28. 1. 2008, postal dne 19. 4. 2008 pravnomočen, kar je odvetnik zavezanca sam ugotovil v dopisu z dne 1. 4. 2008, zato zahtevku inšpekcijskega zavezanca ni mogoče ugoditi.

S pritožbeno odločbo je tožena stranka potrdila odločitev prvostopnega upravnega organa.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilno uporabo materialnega prava in kršitev določb postopka. Navaja, da je zavezanec res vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, in da o zahtevi še ni odločeno, vendar na tej ugotovitvi prvostopni upravni organ ni naredil pravilnih zaključkov. Gre za noviteto v tem postopku, predvsem pa je bistveno, da v tem primeru ne gre za medsosedsko ograjo, in da lahko ob izpeljavi izvršbe pride oziroma še pred tem, do legalizacije ograje, ki jo postavlja zavezanec izključno na svojem zemljišču. Na to opozarja že ves čas, in kljub vložitvi pravnih sredstev, se nobenemu od upravnih organov ne zdi ta okoliščina pomembna. Izpolnjuje vse pogoje, da pridobi ustrezno gradbeno dovoljenje za postavitev ograje na tem zemljišču. Vsled porušitve lahko pride do nepopravljive škode, in to ne samo za tožnika, temveč tudi za njegovega soseda, ker sta obe ograji zelo blizu druga drugi in pomeni podiranje tudi podrtje druge ograje, na kar ves čas postopka opozarja. Tožena stranka je bistveno kršila določbe postopka, ker bi morala ponovno opraviti ogled oziroma zaslišati zavezanca, ne da je samo opravila poizvedbo na Upravni enoti Celje o tem, ali je zavezanec vložil zahtevo za legalizacijo. V skladu s sedaj veljavnimi pravili in lokacijsko informacijo je postavil ograjo, ki tudi v nobenem primeru ni moteča za njegovega soseda, kateri zoper njega ravna šikanozno s tem, ko začenja raznorazne postopke in ga prijavlja, izogiba se dati soglasje, ki pa v tem primeru, glede na status in lego ograje, za to ograjo niti ni potrebno. Izdani sklep je napačen in predlaga, da se tožbi ugodi, in se sklep prvostopnega upravnega organa odpravi, ter da sodišče odloči, da je tožena stranka tožniku dolžna povrniti stroške tega postopka, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne odločbe dalje, do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov; Upravni akt, ki ga tožnik izpodbija s tožbo je sklep izdan na podlagi določb 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, s katerim ni bilo ugodeno tožnikovi prošnji za odlog izvršbe, dovoljene s sklepom z dne 28. 1. 2008, ki je postal dne 1. 3. 2008 izvršljiv, in dne 19. 4. 2008 pravnomočen. Izpodbijani sklep pa ni akt po drugem odstavku 5. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1). Po navedeni določbi se lahko v upravnem sporu izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, za kar pa ne gre v tem primeru.

Izpodbijani upravni akt tudi ni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. V skladu z navedeno določbo je namreč upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Navedeni sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba z dne 24. 11. 2005, s katero je bila tožniku med drugim naložena odstranitev nelegalno zgrajene ograje in mu je bilo odrejeno, da mora v roku treh mesecev po prejemu odločbe odstraniti stebričke in žično pletivo ograje dolžine 19 m in višine 1,50 m, ki stoji na zemljišču s parcelno številko 476/3 k.o. ... Odločba z dne 24. 11. 2005 je postala izvršljiva z odločbo z dne 28. 1. 2008. Prvostopni upravni organ je tako dovolil izvršitev odločbe, saj tožnik v danem roku ni izpolnil odrejene obveznosti. S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, pa je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Z izpodbijanim aktom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, torej v odločbi z dne 24. 11. 2005 ne spreminja, in zato v tožnikovo pravico, obveznost oziroma pravno korist z izpodbijanim sklepom ni poseženo. Tožnikovo sklicevanje na nepopravljivo škodo, ki bi mu bila z odstranitvijo povzročena, tako ne more vplivati na drugačno odločitev, kot sta jo že podala oba upravna organa.

Sodišče je tožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Ker je bila tožba zavržena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.