Jedro

Zaradi selitve nasprotne udeleženke izvajanje stikov na način, da bi starša enakovredno skrbela za otroka, ni mogoča, saj morata izpolnjevati osnovnošolske obveznosti. Nasprotna udeleženka ju želi prešolati, kar bi zanju pomenilo dodatno prilagoditev, saj bi poleg domačega morala zamenjati tudi šolsko okolje. Kot je sodišče ugotovilo že ob izdaji prve začasne odredbe, povezane z zaključevanjem predhodnega šolskega leta, otroka zaradi vseh sprememb že brez zamenjave šolskega okolja doživljata duševno stisko, ki se odraža tudi v zdravstvenih težavah. Ker starša niti med poletnimi počitnicami nista uspela realizirati stikov, kot so bili dogovorjeni, še več težav pa predstavlja sporazumevanje v času šolanja, je bila odločitev sodišča prve stopnje, da je stike ponovno treba urediti z začasno odredbo, nedvomno utemeljena in v skladu z določilom 161. člena DZ. Urejen režim stikov namreč odpravlja negotovost tako pri starših kot pri otrocih, s tem blaži njihovo stisko, hkrati pa omogoča, da se ohranja starševska vez in nudi priložnost za njeno poglobitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper izdano začasno odredbo, s katero je začasno uredilo stike med udeležencema in njunima mld. otrokoma, tako da zaradi izpolnjevanja šolskih obveznosti potekajo z očetom čez teden, z mamo pa vsak vikend, šolske počitnice in proste dneve pa preživita pri vsakemu od staršev do polovice.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Opozarja, da sklep nima razlogov, katere so ogrožujoče okoliščine, ki so narekovale izdajo začasne odredbe o stikih. Edini vzrok, ki ga je mogoče razbrati, je eventuelni prepis v drugo šolo, zanemarjene pa so ostale okoliščine izven šolskega obdobja, kot npr. vožnja sina v prtljažniku, ki bi jo sodišče moralo prepoznati kot ogrožujočo v skladu z določbo 161. člena DZ. Sodišče se ni konkretno izreklo o njenih ugovornih navedbah, zakaj ni vložila ugovora zoper prvo začasno odredbo, zmotno je upoštevalo poročila CSD X, saj so bila spisana v zvezi s prvo začasno odredbo, prav tako ni upoštevalo izpovedi strank ob zaslišanju, iz katerih ne izhaja enoznačno, da je takšna rešitev najboljša. Sodišče bi moralo oceniti, ali predlagatelj v zadostni meri poskrbi za A. dieto, se opredeliti do neprimernih vsebin, ki jih sin objavlja na družabnem omrežju, in do dejstva, da otroka vzgajata predvsem predlagateljeva starša. Predlagatelj otrok na stike poleti ni zadosti pripravljal, zato ni v polni meri zasledoval njunih interesov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog predlagatelja zavrne.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta starša osnovnošolcev enajstletnega A. in osemletne B. Med udeležencema obstajajo nerazrešeni konflikti, zaradi katerih se težko sporazumevata, vsa komunikacija pa poteka preko sms sporočil. Nasprotna udeleženka se je v marcu 2020 odselila v X regijo in si tam ustvarila dom z novim partnerjem, predlagatelj pa je ostal v domačem okolju, kjer sta že pred tem družini izdatno pomagala njegova starša, na katera sta otroka navezana. Ker si oba starša prizadevata za dodelitev otrok, je sodišče v postopku že postavilo izvedenko klinično psihologinjo, ki bo po ugotovitvi njunih starševskih kapacitet, medsebojne interakcije z otrokoma, upoštevaje tudi mnenje sina in hčerke, sodišču pomagala s strokovno oceno.

6. Zaradi selitve nasprotne udeleženke izvajanje stikov na način, da bi starša enakovredno skrbela za otroka, ni mogoča, saj morata izpolnjevati osnovnošolske obveznosti. Nasprotna udeleženka ju želi prešolati, kar bi zanju pomenilo dodatno prilagoditev, saj bi poleg domačega morala zamenjati tudi šolsko okolje. Kot je sodišče ugotovilo že ob izdaji prve začasne odredbe, povezane z zaključevanjem predhodnega šolskega leta, otroka zaradi vseh sprememb že brez zamenjave šolskega okolja doživljata duševno stisko, ki se odraža tudi v zdravstvenih težavah. Ker starša niti med poletnimi počitnicami nista uspela realizirati stikov, kot so bili dogovorjeni, še več težav pa predstavlja sporazumevanje v času šolanja, je bila odločitev sodišča prve stopnje, da je stike ponovno treba urediti z začasno odredbo, nedvomno utemeljena in v skladu z določilom 161. člena DZ. Urejen režim stikov namreč odpravlja negotovost tako pri starših kot pri otrocih, s tem blaži njihovo stisko, hkrati pa omogoča, da se ohranja starševska vez in nudi priložnost za njeno poglobitev.

7. Pri svoji odločitvi o vsebinski ureditvi stikov je sodišče prve stopnje pravilno kot odločilen razlog upoštevalo, da večja sprememba v življenju otrok, ki bi jo prinesla zamenjava šolskega okolja, ne bi bila v njuno korist. Ob dodatni ugotovitvi, da oče dela zgolj v dopoldanski izmeni in da mu izdatno pomagata starša, otroka pa imata pri njem tudi širšo socialno mrežo (polbrata, sestrično), medtem ko predlagateljica dela v treh izmenah, otroka pa v novem okolju še nista domača, je ustrezna tudi razporeditev, po kateri sta otroka pri očetu preko tedna, pri materi pa ob vikendih, ko se jima lahko bolj posveti. Sodišče ostalih okoliščin (A. prehrana, neprimerna uporaba socialnih omrežij, enkratni dogodek vožnje v prtljažniku) ni zanemarilo, vendar je pravilno ocenilo, da bodo te ovrednotene pri nadaljnjem odločanju o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo, niso pa tako ogrožujoče, da bi lahko vplivale na samo izvrševanje stikov (9. točka izpodbijanega sklepa). S ponovnim pritožbenim izpostavljanjem teh okoliščin zato nasprotna udeleženka drugačne odločitve ne more doseči. 8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do vseh ugovornih navedb nasprotne udeleženke. Pritožbeno sodišče ji verjame, da ugovora zoper prvo začasno odredbo ni vložila zato, ker otrok pred zaključkom šolskega leta ni želela izpostavljati neugodju in stresu. Gre za razumno odločitev, ki je bila nedvomno sprejeta v korist mladoletnih otrok. Ker pa nasprotna udeleženka ni izkazala, da bi se razmere od takrat bistveno spremenile, je odločitev sodišča o ureditvi stikov, ki je veljala ob koncu predhodnega šolskega leta in se je uspešno izvajala vse do počitnic, v korist otrok tudi v tem šolskem letu.

9. Sodišče prve stopnje je ustrezno odgovorilo tudi na ugovorne navedbe glede ocene ostalih izvedenih dokazov (10. in 11. točka izpodbijanega sklepa). Predlagateljica je v postopku večkrat potrdila, da se zaveda pomembnosti stikov otrok z obema staršema in da stikov z očetom nima namena ovirati, zato so sedanje pavšalne trditve, da bi nanju lahko ogrožujoče vplival, neprepričljive in brez podlage v izvedenih dokazih. Večkrat izpostavljena počasna vožnja v odprtem prtljažniku za namen izdelave posnetka ali neprimerna vsebina objavljene pesmi na družabnem omrežju, razlogov za drugačno ureditev stikov ne predstavljata, še manj za njihovo omejitev. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče z začasno odredbo stike uredilo tako, da otroka vse vikende in polovico vseh počitnic in prostih dni preživita z nasprotno udeleženko, kar ji omogoča, da z njima ohrani in neguje trden odnos ter ju postopoma uvede v novo okolje, v katerem prebiva, česar po dosedanjih ugotovitvah v mesecih juliju in avgustu ni v polnosti izkoristila.

10. Ker glede na navedeno v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker so stroški, nastali v zvezi z začasno odredbo, del stroškov postopka, je sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.