Jedro

Za pridobitev pravice do dodatka za nego otroka morata biti izpolnjena oba kumulativno predpisana pogoja. Izkazano mora biti vsaj eno od težkih bolezenskih stanj in povečani življenjski stroški, ki jih narekuje posebna nega. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi ni izpolnjeno, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 27. 5. 2020 in odločbe Centra za socialno delo A. št.: ... z dne 29. 1. 2020 ter priznanje dodatka za nego otroka v višini 101,50 EUR za december 2019, januar 2020, februar 2020 in marec 2020 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker je presodilo, da sta zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti.

2. Pritožuje se tožnica zaradi napačne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom za spremembo sodbe v smeri ugoditve zahtevku. Meni, da sodišče ni pravilno tolmačilo 79. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih1 (ZSDP-1) saj se je opredeljevalo le o dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko pomenile upravičenost do dodatka, ne pa tudi do povečanih življenjskih stroškov. Dejstvo je, da je bil otrok pred spornim obdobjem upravičen do dodatka za nego v trajanju 9 mesecev, čeprav tudi takrat ni imel motenj v duševnem razvoju, ni bil slep ali slaboviden, niti gluh ali naglušen, niso mu odpovedovale funkcije vitalnih organov, niti ni bil gibalno oviran in dolgotrajno hudo bolan. Ne vidi razloga zakaj bi se nadaljnje štiri mesece obiskovanja dveh terapij tedensko moralo presojati na podlagi 8. točke 5. člena ZSDP-1. Navedba sodišča, da je deček očitno nadoknadil zaostanek je pretirana. Obravnava otroka je bila začasno prekinjena zaradi COVID situacije in predvidevanj, da bo skozi razvoj zaostanek uspešno nadoknadil. V obravnavanem primeru je sporno tudi, da je celotno zdravstveno dokumentacijo pregledala dr. B. B., specialistka pediatrije za področje nefrologije. Sprašuje se, kako lahko specialist obolenj sečil poda mnenje o gibalnem razvoju otroka. Trditev, da otrok ni bil napoten na druge specialistične obravnave ni primerna, saj je bil obravnavan pri razvojnem pediatru v ZD C. Čeprav se zaveda, da navajanje novih dejstev in novih dokazov ni dovoljeno, poudarja da otrok od 20. 9. 2021 ponovno obiskuje terapije. Izpostavlja še, da je bila sodnica pristranska, saj je med glavno obravnavo omenjala, da je tudi ona z otrokom obiskovala fizioterapijo v C. Njene izjave, "naj bomo veseli da smo napotnico dobili vsaj za Airex terapevtsko blazino, ona pa jo je morala kupiti" niso primerne za noben sodni postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do nepravilne uporabe materialnega prava, kot zatrjuje pritožba. Pritožbeni očitek, da je mnenje za zdravniško komisijo II. stopnje pripravila dr. B. B., specialistka pediatrije za področje nefrologije in ne specialist s področja gibalne oviranosti, glede na 286.b člen ZPP zaradi prekluzije ni upoštevna. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbeno izvajanje poudarja predvsem naslednje.

5. Pravna podlaga, podrobno citirana v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v ZSDP-1. Po 79. členu ZSDP-1 je dodatek za nego otroka denarni dodatek, ki _potrebuje posebno nego ter varstvo_ in je namenjena _kritju povečanih življenjskih stroškov_, ki jih ima družina pri preživljanju in negi otroka. Po 8. točki 5. člena ZSDP-1 za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo šteje otrok z motnjami v duševnem razvoju, slep in slaboviden, gluh in naglušen otrok, otrok z odpovedjo funkcije vitalnih organov, gibalno oviran otrok, dolgotrajno hudo bolan otrok, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje skrbnejšo nego in varstvo. Kriterije za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo določa Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo3 (Pravilnik). Seznam težkih kroničnih bolezni in stanj (Seznam) je priloga 1 Pravilnika.

6. Za pridobitev pravice do dodatka za nego otroka morata biti izpolnjena oba kumulativno predpisana pogoja. Izkazano mora biti vsaj eno od težkih bolezenskih stanj in povečani življenjski stroški, ki jih narekuje posebna nega. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni izpolnjeno, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.

7. V dopolnilnem mnenju zdravniške komisije II. stopnje pri kliniki D. z dne 5. 4. 2021 (list. 26 – 29) je dovolj objektivizirane strokovno medicinsko podlage za zaključek, da tožničinega otroka ni mogoče uvrstiti pod 41. (sedaj 42.) točko Seznama v zvezi s 6. členom Pravilnika, ker je bil starejši od 18 mesecev, razvojni kvocient ni bil nižji od 0,6 in ni imel hkrati treh težav v drži in gibanju, razvoju senzornih in komunikacijskih funkcij ter v hranjenju in prehranjenosti. Otroka ni mogoče uvrstiti niti med gibalno ovirane otroke in invalide iz 3. člena Pravilnika, saj ne gre za tovrstno prizadetost. Na podlagi medicinske dokumentacije je ugotovljeno, da je bil otrok rojen v 36. tednu po carskem rezu zaradi dvoplodne nosečnosti, da je šlo za nedonošenega otroka z zaostankom v razvoju, ki je potreboval nevrofizioterapijo in delovno terapijo, zaradi nekoliko prezgodnjega rojstva. Razvojni zaostanek je bil pravočasno prepoznan in ustrezno spodbujan z nevrofizioterapijo in delovno terapijo, tako da je že uspešno nadomeščen. Ker otroka glede na zdravstveno stanje ni mogoče uvrstiti med otroke po 3. členu Pravilnika, niti med otroke iz 42. točke Seznama v zvezi s 6. členom Pravilnika, ni izpolnjen dejanski stan za priznanje pravice do dodatka za nego otroka, saj v vtoževanem obdobju ni potreboval posebne nege.

8. Ob popolno ugotovljenih odločilnih dejstvih je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih odločb utemeljeno zavrnilo. Preostala pritožničina izvajanja, od tega da je bil otrok v vtoževanih mesecih še vedno deležen terapije, da so s tem v zvezi nastali vsaj potni stroški, o neprimerni izjavi predsednice senata o kritju stroškov za Airex terapevtsko blazino in druga, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantna, saj ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane. Do njih se pritožbeno sodišče glede na 360. člen ZPP ni dolžno posebej opredeljevati.

9. Zaradi obrazloženega je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 89/2014 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.