Jedro

Tožnik si je ustvaril številno družino, s tem pa je prevzel dolžnost, da bo skupaj z zakonito zastopnico toženke plačeval preživnino, s katero se bodo krile vsaj osnovne potrebe otrok. Za kritje navedenih preživninskih potreb otrok pa brezposelnost ni okoliščina, ki bi opravičevala tožnikovo pasivnost pri pridobivanju dodatnih finančnih sredstev, kljub izkazanim zdravstvenim težavam, še posebej ne iz razloga, ker je celotno breme varstva in vzgoje toženke na zakoniti zastopnici.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „1. Preživnina, določena v znesku 20.000,00 SIT (83,45 EUR) s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 893/99 z dne 24. 10. 2000, ki je bila nazadnje valorizirana v znesku 143,64 EUR se zniža tako, da je tožnik dolžan plačevati za toženko mld. M., mesečno preživnino od 7. 11. 2012 do 31. 8. 2013 v višini 110,00 EUR, od 1. 9. 2013 dalje pa mesečno preživnino v višini 73,00 EUR.

Do pravnomočnosti sodbe zapadle znižane zneske preživnine je tožnik dolžan plačati v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, in sicer na TRR matere mladoletne toženke, št. ...

V primeru zamude je tožnik dolžan preživninske obroke plačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila.

Tako določeno preživnino je tožnik dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi sklepa o uskladitvi preživnin Vlade RS in obvestila pristojnega centra za delo.

2. Višji tožbeni zahtevek tožnika se zavrne.

3. Vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je preživnino, ki je bila določena v znesku 20.000,00 SIT (83,45 EUR) s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 893/99 z dne 24. 10. 2000 in nazadnje valorizirana v znesku 143,64 EUR znižalo tako, da mesečno znaša od 7. 11. 2012 do 1. 1. 2013 90,00 EUR, od 1. 1. 2013 do 1. 9. 2013 65,00 EUR, od 1. 9. 2013 do 1. 1. 2014 50,00 EUR in od 1. 1. 2014 dalje 50,00 EUR. Prvo sodišče je še odločilo, da je tožnik dolžan do pravnomočnosti sodbe zapadle znižane mesečne zneske plačati v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec. V primeru zamude je tožnik dolžan preživninske obroke plačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila, tako znižano preživninsko obveznost pa je tožnik dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi sklepa o uskladitvi preživnin Vlade RS in obvestila pristojnega centra za socialno delo (točka I). Višji tožbeni zahtevek je prvo sodišče zavrnilo (točka II) in še odločilo, da vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške postopka (točka III).

2. Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker ni upoštevalo, da se je zakonita zastopnica toženke(2) odpovedala denarni socialni pomoči z letošnjim letom. Socialni pomoči se je odpovedala, ker želi nepremičnino ohraniti neobremenjeno za otroke. Zakonita zastopnica prejema le otroški dodatek v višini 114,00 EUR, prvo sodišče pa je navedeni dodatek upoštevalo dvakrat, in sicer kot strošek za toženko in kot prihodek zakonite zastopnice. Na enak način upošteva štipendijo, ki jo prejema toženka. Zakonita zastopnica ima psihične težave, zato sta bili njuni izpovedbi konfuzni, ne pa neresnični. Zakonita zastopnica nima več najemnikov, kar sta potrdila njuna polnoletna otroka. V zgornjem nadstropju živi njen sin, ki je star 30 let in ni več primerno, da bi živel z zakonito zastopnico in toženko. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima zakonita zastopnica najemnike, je brez dejanske podlage, zato se sodbe v tem delu tudi ne da preizkusiti. Tožnik ima zdravstvene težave, ki pa jih je prikazoval v hujši obliki, saj prav gotovo servisira svoje številne stranke, katerim je več kot 30 let vgrajeval, polagal in obnavljal keramiko. Tožnik ne dela na črno več v takšnem obsegu kot nekoč, prav gotovo pa še dela, saj brez dodatnega dela in zaslužka nikoli ni znal živeti. Prvo sodišče je ugotovilo, da znašajo mesečne potrebe toženke 330,00 EUR, kar ustreza dejanskim potrebam, pri tem pa ni upoštevalo, da je celotna skrb za vzgojo in varstvo na zakoniti zastopnici, zato bi moral tožnik plačevati preživnino, ki je višja od polovice ugotovljenih potreb. Prvo sodišče v sodbi ni navedlo razlogov, ki se nanašajo na oddajo prostorov v hiši zakonite zastopnice in da tožnik ne dela več na črno. Določena preživnina je v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso pri podobnih socialnih primerih(3).

3. Tožnik je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je deloma utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo nobenih formalnih kršitev postopka. V obrazložitvi sodbe se je podrobno, sistematično in vsebinsko poglobljeno ter pregledno opredelilo do vseh relevantnih dejstev, ki so odločilna za oceno finančnih zmožnosti tožnika in zakonite zastopnice, na podlagi katerih je ocenilo preživninske potrebe toženke in posledično določilo preživninsko breme vsakemu roditelju. Prvo sodišče je v obrazložitvi sodbe podrobno navedlo dokaze, na podlagi katerih je naredilo dokazno oceno, ob upoštevanju vsakega dokaza posebej, kot vseh dokazov skupaj, tako kot določa 8. člen ZPP. Pritožbeno sodišče zato zavrača pritožbene očitke, ki se nanašajo na pomanjkljivo dokazno oceno prvega sodišča in ki neutemeljeno zatrjujejo, da sodbe ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sprememba sodbe je posledica neenotne prakse višjih sodišč, ki različno upoštevajo otroški dodatek pri določitvi preživninske obveznosti roditeljev(4).

6. Otroški dodatek je dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje in ne dopolnilni prejemek staršev, s katerim se zniža njihova preživninska obveznost. Do otroškega dodatka je upravičen otrok, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodninskega razreda po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in je zato namenjen izenačevanju bivanjskih situacij otrok zaradi različnih finančnih zmožnosti njihovih staršev in izenačevanju otrok pri kritju njihovih življenjskih stroškov(5). Prvo sodišče na podlagi odločb Vrhovnega sodišča RS(6) ugotavlja, da je otroški dodatek prispevek države, ki pokriva del otrokovih potreb, pritožbeno sodišče temu stališču pritrjuje in dodaja, ki jih roditelja zaradi omejenih finančnih zmožnosti ne moreta pokrivati, so pa potrebni za uspešen telesni in duševni razvoj otroka(7). Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ni zmanjšalo preživninskega bremena roditeljev toženke v višini otroškega dodatka, ugotavljalo je le, v kakšnem obsegu sta starša, glede na njune finančne zmožnosti, ob upoštevanju socialne pomoči in štipendije, ki jo prejema toženka, sposobna kriti stroške življenjskih potreb toženke, ki jih mora zajemati vsaka preživnina, kot to določa drugi odstavek 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(8).

7. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za znižanje preživnine zaradi spremenjenih okoliščin (132. člen ZZZDR), saj je tožnik izgubil zaposlitev in s tem ostal brez rednega zaslužka, v novi zakonski zvezi sta se mu rodila dva otroka. Tožnik ima sedaj zdravstvene težave, ki ga omejujejo pri občasnih priložnostnih delih. Kljub izkazanim okoliščinam, ki opravičujejo znižanje preživninske obveznosti tožnika, pa je prvo sodišče pravilno upoštevalo, da tožnik nima več preživninske obveznosti do dveh otrok, ki sta že polnoletna, povečale pa so se tudi preživninske potrebe toženke, ki je sedaj stara 17 let, ob določitvi preživnine pa je bila stara 3 leta.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje skrbno obrazloženim razlogom sodišča prve stopnje, da ima zakonita zastopnica možnost oddajati stanovanje v hiši, kar potrjujeta oglas na spletni strani nepremičnine.net. in zakonita zastopnica, ki priznava, da so v stanovanju njene hiše živeli njeni sorodniki, sedaj pa v stanovanju biva njen polnoletni sin. Vse navedene okoliščine dokazujejo, da bi zakonita zastopnica lahko navedeno stanovanje tržila in na ta način pridobivala dohodek.

9. Sodišče prve stopnje je podrobno pojasnilo okoliščine, vezane na dodatno delo tožnika, pri tem pa ugotovilo, da ima tožnik zdravstvene težave, zato je invalidska komisija predlagala za tožnika invalidsko upokojitev z omejitvijo dviganja bremen nad 8 kg in brez prisilne drže v ledveni hrbtenici, kar pa je pomembna omejitev pri njegovem delu keramičarja, saj ne more prenašati težjih bremen in s tem tudi ne opravljati priložnostnih del, ki jih je opravljal v preteklosti. Prvo sodišče pa v nadaljevanju pravilno ugotavlja, da je tožnik zmožen za delo, kar pa pomeni, da bi lahko in moral pridobivati dodatne zaslužke, kljub izkazani brezposelnosti in zdravstvenim težavam, še posebej iz razloga, ker je vse življenje opravljal poleg redne zaposlitve dodatna dela. Tožnik si je ustvaril številno družino, s tem pa je prevzel dolžnost, da bo skupaj z zakonito zastopnico toženke plačeval preživnino, s katero se bodo krile vsaj osnovne potrebe otrok. Za kritje navedenih preživninskih potreb otrok pa brezposelnost ni okoliščina, ki bi opravičevala tožnikovo pasivnost pri pridobivanju dodatnih finančnih sredstev, kljub izkazanim zdravstvenim težavam, še posebej ne iz razloga, ker je celotno breme varstva in vzgoje toženke na zakoniti zastopnici.

10. Pri določitvi preživninskih zmožnosti roditeljev toženke je pritožbeno sodišče upoštevalo ugotovitev prvega sodišča, da se je zakonita zastopnica odpovedala socialni pomoči z januarjem 2014, da nepremičnina ne bi bila obremenjena po njeni smrti, pred tem pa je prejemala denarno socialno pomoč v znesku od 175,37 EUR do 285,52 EUR. Tožnik živi z ženo, ki je sicer nezaposlena, nima zdravstvenih težav in ki bi glede na starost (37 let) morala pridobivati dohodek vsaj z dodatnimi deli in na ta način kriti del finančnih bremen za preživljanja družine. Toženec skupaj s svojo zakonsko partnerko in dvema otrokoma prejema socialno pomoč v višini 408,75 EUR, prejel pa je tudi izredno socialno pomoč 4. 4. 2013, ki na letni ravni v mesečnem znesku znaša 30,00 EUR, otroka pa prejemata tudi otroški dodatek v skupni višini 204,00 EUR. Tožnik bi lahko pridobival mesečni dohodek, skupaj s socialno pomočjo vsaj v višini med 500,00 in 600 EUR, zakonita zastopnica pa z oddajo stanovanja (ob odbitju davkov) in socialno pomočjo med 600,00 do 700,00 EUR. Pritožbeno sodišče je upoštevalo tudi ugotovitev prvega sodišča, da ima zakonita zastopnica težko obliko depresivnosti in je zato uvrščena v evidenco vodenja začasno nezaposljivih oseb, ki jo ima Zavod RS za zaposlovanje.

11. Pritožbeno sodišče je glede na nizke dohodke, s katerimi bi lahko razpolagala starša toženke, znižalo njene mesečne stroške, kot jih je ugotovilo prvo sodišče, tako da znašajo: bivalni stroški 90,00 EUR, prehrana 80,00 EUR, oblačila 20,00 EUR, šolske potrebščine 20,00 EUR, osebna higiena 5,00 EUR, zdravila 5,00 EUR, obšolske dejavnosti 10,00 EUR, razvedrilo 5,00 EUR in dopust 5,00 EUR, kar skupaj znese 240,00 EUR. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvemu sodišču, da so finančne zmožnosti zakonite zastopnice nekoliko večje od tožnikovih, zato je tožnik dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 110,00 EUR (45,83%) od 7. 11. 2012 do 31. 8. 2013, od 1. 9. 2014(9) dalje pa 73,00 EUR (50,34%). Zaradi štipendije, ki jo prejema toženka, se je bistveno znižalo preživninsko breme roditeljev, zato je tudi tožnik sposoben kriti enaki del preživninskega bremena kot zakonita zastopnica. Glede na nizka finančna sredstva s katerimi razpolaga (oz. bi lahko razpolagal) tožnik, s katerimi mora pokriti preživninsko obveznost do treh otrok, ni bilo mogoče pri porazdelitvi preživninskega bremena med roditelja upoštevati v celoti okoliščine, da je celotno breme varstva in vzgoje toženke na zakoniti zastopnici; navedena okoliščina pa je bila delno upoštevana pri ugotovitvi zmožnosti tožnika pri zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev, saj ima tožnik iz navedenega razloga več časa za pridobivanje dodatnih denarnih sredstev z dopolnilnim delom.

12. Pritožbeni razlogi so bili deloma utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi deloma ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sodbe pritožbenega sodišča. 13. Pritožbeno sodišče je odločilo o pravdnih stroških ob upoštevanju uspeha tako pred sodiščem prve kot druge stopnje ter pri tem ugotovilo, da je toženka deloma uspela s pritožbo, celoten uspeh pravdnih strank pred sodiščem prve in druge stopnje pa je približno enak, zato tudi pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju zakonita zastopnica.

(3) Pritožbeno sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo laične vloge zakonite zastopnice, ki jo je naslovila na sodnico sodišča prve stopnje. Tudi če bi se vloga štela kot pritožba, jo pritožbeno sodišče ne bi upoštevalo, ker je bila vložena po izteku pritožbenega roka. Rok za pritožbo se je iztekel 15. 6. 2014, vlogo pa je sodišče prve stopnje prejelo 27. 6. 2014. (4) Sodišče prve stopnje je v sodbi korektno predstavilo problem neenotne sodne prakse in navedlo odločbe, ki pritrjujejo materialnopravnemu stališču, ki ga je v sodbi zavzelo sodišče prve stopnje, da se otroški dodatek upošteva pri znižanju preživninske obveznosti roditeljev. Pritožbeno sodišče takšnim materialnopravnim stališčem ne sledi in opozarja na sodno prakso, ki je glede upoštevanja otroškega dodatka sprejele drugačno materialnopravno stališče (npr. sodba in sklep VSL IV Cp 1188/2012). Razlogi za takšno drugačno materialnopravno stališče bodo pojasnjeni v nadaljevanju.

(5) Podrobneje glej sodbo in sklep VSL IV Cp 1188/2012 tč. 11-13 stran 7-9. (6) Podrobneje glej seznam odločb Vrhovnega sodišča RS, ki so navedene v opombi št. 3 na strani 7 sodbe sodišča prve stopnje.

(7) Npr. iz otroškega dodatka se bodo lahko krili stroški mesečne vadbe ritmične gimnastike, katero vadbo je toženka pred leti opustila, ker ni bilo dovolj finančnih sredstev za njeno preživljanje. Navedenega stroška prvo sodišče tudi utemeljeno ni priznalo, ker ni bil izkazan. Z otroškim dodatkom bo toženka lahko krila stroške življenjskih potreb v višjem nivoju, kot ji to lahko glede na finančne zmožnosti zagotavljata roditelja in kot so ji bili priznani s sodbo pritožbenega sodišča. (8) V nadaljevanju ZZZDR.

(9) Toženka od 1. 9. 2013 prejema štipendijo v višini 95,00 EUR mesečno.