Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upnik je sodišče z vlogo z dne 28. 2. 2023 obvestil o dne 20. 2. 2023 nakazanih 6.500,00 EUR iz naslova izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca in o dne 21. 2. 2023 opravljenem delnem plačilu v višini 67.000,00 EUR, ki je bilo s strani dolžnika izvedeno prostovoljno in ne v okviru prisilne realizacije sklepa o izvršbi, zato je bilo obvestilo upnika potrebno in za nadaljevanje postopka tudi objektivno koristno v smislu oprave izvršbe v okvirih iz 3. člena ZIZ. Z delnim umikom predloga za izvršbo je upnik tudi preprečil stroškovno dražje in časovno daljše odločanje o morebitnem ugovoru po izteku roka.
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da je dolžnik dolžan upniku v roku osmih dni povrniti 37,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
II. Dolžnik je dolžan upniku v roku osmih dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 175,73 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa citiranega v uvodu izvršbo delno ustavilo za dne 20. 2. 2023 plačanih 6.500,00 EUR in za dne 21. 2. 2023 plačanih 67.000,00 EUR. V II. točki izreka je zavrnilo predlog upnika za povrnitev priglašenih stroškov vloge z dne 28. 2. 2023. 2. Zoper II. točko izreka sklepa se po svojem pooblaščencu pritožuje upnik in poudarja, da je odločitev sodišča v tem delu nepravilna, saj upnik v vlogi z dne 28. 2. 2023 ni zgolj potrdil, da je s strani dolžnika dne 21. 2. 2023 prejel 67.000,00 € in da je potrebno izvršbo ob tem utesniti tudi za dne 20. 2. 2023 nakazanih 6.500,00 EUR, ki jih je prejel v postopku izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca iz naslova opustitve rubeža njegovih prejemkov, temveč je med drugim opozoril, da je potrebno obe plačili obračunati po 288. členu Obligacijskega zakonika - OZ. Glede na to, da je prvostopenjsko sodišče v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa določno navedlo, da se plačani znesek poračuna skladno z upnikovim predlogom, ni dvoma, da je bil ta za postopek izvršbe potreben. Prvostopenjsko sodišče se moti, ko navaja, da naj bi bilo bistvo upnikovega delnega umika zgolj to, da se sodišču sporoči, da izvršba v tem delu ni več potrebna, saj je v konkretnem primeru moral upnik, da je varoval svoje pravice, tudi določno navesti, kako naj se plačila upoštevajo in kako po vrsti se naj zapirajo. Ravno tako ni na mestu opozorilo prvostopenjskega sodišča, da je upnik dolžan sodišče obveščati o plačilih dolžnika. V prvi vrsti je tozadevno opozorilo namreč na dolžniku samem, saj je njemu prvemu v interesu, da ne pride do preplačila upnikove terjatve, a tudi če bi to res bila upnikova obveznost, ne pomeni, da jo mora opraviti brezplačno. Tudi sicer bi bil upnik upravičen do povrnitve stroškov te vloge tudi v primeru, če bi le navedel, da je prejel navedeni plačili, saj so se stranke postopka upravičene izjavljati o dejstvih, ki so pomembna za realizacijo izvršbe, še posebej to velja za plačila, ki so poravnana zunaj izvršbe in za katera sodišče, če ga o tem ne obvesti katera od pravdnih strank, sploh ne more vedeti. Sodišče v konkretnem primeru o plačilih ni bilo obveščeno s strani koga drugega, temveč je izvršbo utesnilo prav na podlagi upnikove vloge z dne 28. 2. 2023, zato bi mu bilo za njeno sestavo potrebno priznati priglašene stroške. Predlaga, da se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se upniku priznajo stroški v višini 50 točk, povečano za 2 % materialne stroške in DDV. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Dolžnik ni podal odgovora na pritožbo.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja 38. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.
6. Sodišče prve stopnje je stroške, ki jih je upnik priglasil v delnem umiku predloga za izvršbo, zavrnilo z obrazložitvijo, da jih ni mogoče opredeliti kot potrebne za izvršbo. Pri tem je navedlo, da je dolžnost upnika, da spremlja potek izvršilnega postopka in v primeru morebitnega plačila s strani dolžnika o tem obvesti sodišče, da se tako ne zavlačuje postopek in ne povzročajo nepotrebni stroški dolžniku z izterjavo že plačanih zneskov. Bistveno sporočilo delnega umika predloga za izvršbo pa je ravno to, da izvršba ni več potrebna, zato tudi ne morejo biti potrebni stroški stroški povezani z umikom.
7. Pritožba utemeljeno opozarja, da je takšna odločitev nepravilna. Drži sicer, da se za zneska, za katerega je upnik predlog umaknil, izvršba ne bo več opravljala, vendar pa to še ne pomeni, da so stroški vloge delnega umika predloga za izvršbo nepotrebni. Upnik je sodišče z vlogo z dne 28. 2. 2023 obvestil o dne 20. 2. 2023 nakazanih 6.500,00 EUR iz naslova izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca in o dne 21. 2. 2023 opravljenem delnem plačilu v višini 67.000,00 EUR, ki je bilo s strani dolžnika izvedeno prostovoljno in ne v okviru prisilne realizacije sklepa o izvršbi, zato je bilo obvestilo upnika potrebno in za nadaljevanje postopka tudi objektivno koristno v smislu oprave izvršbe v okvirih iz 3. člena ZIZ.1 Z delnim umikom predloga za izvršbo je upnik tudi preprečil stroškovno dražje in časovno daljše odločanje o morebitnem ugovoru po izteku roka. Sodna praksa je že zavzela stališče, da v primeru prostovoljnega plačila dolžnika predstavlja upnikov delni umik predloga za izvršbo vlogo, katere stroški so potrebni za izvršbo, saj preprečuje veriženje nadaljnjih vlog strank, predvsem vložitev ugovora po izteku roka dolžnika in s tem povezane stroške.2 Stroški delnega umika so tako potrebni za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.
8. V sodni praksi pa je bilo med drugim zavzeto stališče, da delni umik ne zahteva posebne obrazložitve. Upnik je tako pravilno priglasil stroške za sestavo vloge z dne 28. 2. 2023 v višini 50 točk (9. točka tarifne številke 31 Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT, ki predpisuje višino nagrade za druge vloge), kar pomeni, da mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ upniku povrniti stroške v skupnem znesku 37,33 EUR (nagrada za sestavo druge vloge v višini 50 točk, povečano za 2 % materialne stroške in 22 % DDV).
9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upnikovi utemeljeni pritožbi ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da je dolžnik dolžan upniku v roku osmih dni (od vročitve tega sklepa) povrniti 37,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
10. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo o stroških pritožbenega postopka. Ker je upnik s pritožbo uspel v celoti, je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče mu je skladno z veljavno OT priznalo stroške v zvezi s sestavo pritožbe v višini 200 točk (7. točka tarifne številke 31 v zvezi s tarifno številko 19 OT), materialne stroške v priglašeni višini 2 % od odmerjene nagrade (t.j. 4 točke; tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV in sodno takso v višini 26,40 EUR, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese skupno 175,73 EUR pritožbenih stroškov, ki jih mora dolžnik povrniti upniku, v primeru zamude skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
11. Pritožbeno sodišče upniku ni priznalo s stroškovnikom priglašene nagrade za poročilo stranki o drugostopenjski odločitvi v višini 20 točk, saj je navedena nagrada, v skladu z ustaljeno sodno prakso, že všteta v nagrado za sestavo rednega pravnega sredstva po tar. št. 31 OT.
1 V okviru določbe 3. člena ZIZ mora sodišče preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu. 2 VSL Sklep I Ip 714/2018 z dne 29. 3. 2018, VSL Sklep I Ip 1345/2020 z dne 6. 10. 2020, VSL Sklep I Ip 207/2022 z dne 11. 3. 2022.