Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Gre za tožbo, s katero hipotekarni upnik zahteva izpolnitev obveznosti, ne pa za spor o hipoteki kot stvarni pravici na nepremičnini. Zato 57. člen ZPP ne pride v poštev in velja splošno pravilo o krajevni pristojnosti iz 46. in 47. člena ZPP, torej pristojnost sodišča, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v K. na ugovor tožene stranke odločilo, da ni pristojno za odločanje v zadevi in da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v L. Ne gre za spor, ki bi nastal v zvezi ali zaradi izvršilnega postopka, zato ne gre za izključno pristojnost po 63. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ampak za splošno krajevno pristojnost po stalnem bivališču toženca.
Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in v pritožbi navaja, da gre za hipotekarno tožbo, torej za spor v zvezi s stvarno pravico na nepremičnini. Za take spore pa je po 57. členu ZPP izključno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, to je Okrožno sodišče v K..
Pritožba ni utemeljena.
Določba 57. člena ZPP, ki predpisuje za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah izključno krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega nepremičnina leži, se nanaša na spore, s katerimi se varuje obstoječa stvarna pravica. V obravnavani zadevi pa je tožeča stranka vložila hipotekarno tožbo, s katero zahteva naj se njena terjatev poravna iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Gre torej za tožbo, s katero hipotekarni upnik zahteva izpolnitev obveznosti, ne pa za spor o hipoteki kot stvarni pravici na nepremičnini. Zato 57. člen ZPP ne pride v poštev in velja splošno pravilo o krajevni pristojnosti iz 46. in 47. člena ZPP, torej pristojnost sodišča, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Odločitev sodišča prve stopnje, da ni krajevno pristojno v zadevi, je zato pravilna. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo tudi nobene uradoma upoštevane kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP), je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).