Jedro

Zdravstveno stanje storilca je namreč lahko okoliščina, ki bi lahko vplivala na odmero sankcij, če bi jo bilo mogoče šteti kot posebno olajševalno okoliščino, ki utemeljuje izrek milejše sankcije v skladu s šestim odstavim 26. člena ZP-1. Vendar pa v obravnavanem primeru zgolj zatrjevanje o težkem bolezenskem stanju storilca ne omogoča sklepanja, da so izkazane posebne olajševalne okoliščine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 143,96 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje ... št. 000121223035 z dne 23. 9. 2020 ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 93,97 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog po 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj navaja, da glede na svoje zdravstveno stanje prosi za ugodno rešitev sodbe in poudarja, da je že dve leti v bolniškem staležu ter da glede na finančno stanje dodeljene kazni ni zmožen plačati, saj denar, ki ga prejema, namenja tudi za biološko zdravljenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ storilcu izdal plačilni nalog zaradi prekrška po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1, ki ga je storil s tem, ko se je 23. 3. 2020 okoli 20.40 ure na domačen naslovu nasilno in drzno vedel do svoje mame J. G. in svoje izvenzakonske partnerke U. Z. tako, da je loputal z vrati in brez razloga vpil, s svojim nasilnim in drznim vedenjem pa pri mami in izvenzakonski partnerki povzročil občutek prizadetosti in strahu, nato pa je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah storil tudi prekršek po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1 s tem, ko med intervencijo policije ni upošteval odrejenega zakonitega ukaza policista, naj se umiri, temveč si je slekel zgornja oblačila, se postavil v borilni gard in z roko udaril v podboj vrat. Za prvi prekršek mu je bila določena globa v višini 625,94 EUR, za drugi prekršek pa globa v višini 333,83 EUR ter izrečena skupna sankcija globa v višini 959,77 EUR. V izrečeno globo se mu je vštelo 20,00 EUR za izvršeno pridržanje in je tako dolžan plačati globo v znesku 939,77 EUR.

5. Ker je storilec v zahtevi za sodno varstvo navajal zgolj to, da je hudo bolan, da je v bolniškem staležu in da dodeljene kazni ni zmožen plačati, je sodišče prve stopnje opravilo zgolj uradni preizkus izpodbijanega plačilnega naloga v skladu s 62.a členom ZP-1 in ugotovilo, da kršitve, na katere pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, niso podane in da je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga storilec z navedbami v zahtevi za sodno varstvo ni problematiziral, prekrškovni organ materialno pravo pravilno uporabil ter storilcu utemeljeno in zakonito izrekel predpisano sankcijo.

6. Sodišče prve stopnje je v zvezi s storilčevimi navedbami v zahtevi za sodno varstvo glede zdravstvenega stanja in zmožnosti za plačilo globe sicer zmotno ocenilo, da razlogi zdravstvene narave niso pravni upoštevni razlogi in da na izrek sankcije za prekršek ne morejo vplivati, vendar je kljub temu odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Tudi zdravstveno stanje storilca je namreč lahko okoliščina, ki bi lahko vplivala na odmero sankcij, če bi jo bilo mogoče šteti kot posebno olajševalno okoliščino, ki utemeljuje izrek milejše sankcije v skladu s šestim odstavim 26. člena ZP-1. Vendar pa v obravnavanem primeru zgolj zatrjevanje o težkem bolezenskem stanju storilca ne omogoča sklepanja, da so izkazane posebne olajševalne okoliščine. Storilec niti v zahtevi za sodno varstvo, niti v pritožbi, ni pojasnil, kako naj bi to bolezensko stanje vplivalo na to, da je izvršil očitana mu dejanja ali na njegovo odgovornost za storjena prekrška. Pri tem je potrebno poudariti tudi, da iz opisa dejanskega stanja v plačilnem nalogu izhaja, da je storilčevo drzno in nasilno obnašanje do matere in zunajzakonske partnerke trajalo dalj časa, saj je v opisu navedeno tudi, da je zadnje tri dni prekomerno užival alkoholne pijače in pri tem hodil po hiši, kjer je loputal z vrati in brez razloga vpil, iz pritožbi priloženih dokazil o zdravstvenem stanju pa tudi izhaja, da ima kljub težkemu bolezenskemu stanju razvit tudi sindrom odvisnosti od alkohola. Nenazadnje pa ni mogoče spregledati niti okoliščine, da s svojim neprimernim vedenjem do matere in zunajzakonske partnerke ni prenehal niti po tem, ko so ga obravnavali policisti, temveč kršitve stopnjeval tako, da celo ni upošteval niti zakonitega ukaza policista, da naj se umiri. Upoštevajoč navedene okoliščine pritožbeno sodišče ocenjuje, da na podlagi pritožbenih navedb o slabem zdravstvenem stanju ni mogoče spremeniti izpodbijane odločitve prvostopenjskega sodišča, ne glede na slabo zdravstveno stanje in zmožnosti za plačilo globe, ki je bila storilcu izrečena v skladu z zakonskimi določili in je glede na zgoraj pojasnjeno tudi ni mogoče omiliti v skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1. 7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ni zasledilo kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z opombo 8.2 ZST-1 naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 143,96 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer bo prisilno izterjana. K plačilu sodne takse bo storilca pozval prekrškovni organ.