Jedro

Določbe 38. člena ZIZ uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha ne izključujejo in niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti.

Upnik tudi v pritožbi trdi, da je prodajno pogodbo sklenil z uresničitvijo odkupne pravice, ta pa s postopkom zavarovanja ni povezana in je zato nerelevantna tudi pritožbena trditev, da dolžnik ni prekršil upnikove predkupne pravice. Poleg tega upnik svojega predloga ni umaknil pred vložitvijo ugovora dolžnika, ampak je to storil šele po poteku roka za vložitev tožbe po sklepu o začasni odredbi. V tej zadevi zato ni mogoče ugotoviti, da bili stroški, ki jih je imel upnik z zavarovanjem, za uveljavitev upnikovih pravic potrebni.

Predkupno pravico bi dolžnik kršil le s tem, ko upnika kot predkupnega upravičenca ne bi obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani IV. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Ugotovi se, da je predlog upnika N. d. o. o., za izdajo sklepa o začasni odredbi z dne 20. 8. 2020 umaknjen in se postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavi.

II. Razveljavi se opravljeno dejanje zavarovanja, po katerem je bila dolžniku U., d. o. o., matična št.: 000, na podlagi sklepa tukajšnjega sodišča, opr. št. Zg 3/2020 z dne 24. 8. 2020 od izdaje začasne odredbe do vključno dne 28. 8. 2020 prepovedana odtujitev ali obremenitev njegovega poslovnega deleža v družbi C. d. o. o., matična št.: 001, zaporedna številka poslovnega deleža 0, ki predstavlja 100 % poslovni delež, z zaznambo te prepovedi v sodnem registru.

III. Ugovor dolžnika U., d. o. o., z dne 3. 9. 2020 se zavrže v delu, v katerem dolžnik predlaga, da sodišče sklep v izpodbijanem delu (I., IV. in VI. točka izreka sklepa) razveljavi.

IV. Upnik je dolžan dolžniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka zavarovanja v višini 908,40 EUR.

2. Zoper IV. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožil upnik. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in napačno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da dolžniku stroškov ne prizna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika 24. 8. 2020 izdalo sklep o začasni odredbi, s katerim se dolžniku do vključno 28. 8. 2020 prepoveduje odtujitev ali obremenitev njegovega poslovnega deleža v družbi C. d. o. o. z zaznambo prepovedi v sodnem registru. Upniku je naložilo, da v 30 dneh od prejema začasne odredbe zoper dolžnika vloži tožbo z zahtevkom na sklenitev prodajne pogodbe za 100 % delež v družbi C. d. o. o. pod pogoji iz Pogodbe o ustanovitvi odkupne in predkupne pravice z dne 28. 8. 2015 (v nadaljevanju: Pogodba), v nasprotnem primeru oziroma po poteku časa bo sodišče postopek ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja. Predlog upnika za izrek denarne kazni je sodišče zavrnilo.

5. Pred odločitvijo o ugovoru dolžnika je upnik umaknil predlog za zavarovanje, sodišče prve stopnje pa je izdalo izpodbijani sklep.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških utemeljilo na 158. členu ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ, ki smiselno določajo, da mora upnik, ki umakne predlog za zavarovanje, povrniti dolžniku stroške s postopkom zavarovanja, razen če je predlog umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek. Ugotovilo je, da dolžnik zahtevka ni izpolnil prostovoljno, nasprotno, zoper upnikov predlog za izdajo začasne odredbe je vložil ugovor. Nadalje je ugotovilo tudi, da je upnik po lastnih trditvah svojo odkupno pravico uveljavil zaradi poteka časa in brez dolžnikovega sodelovanja. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da začasna odredba, na podlagi katere je bila v sodnem registru zaznamovana prepoved odtujitve ali obremenitve dolžnikovega poslovnega deleža v družbi C. d. o. o. za čas od 24. 8. do 28. 8. 2020, kar je do takrat, ko je upnik lahko uveljavil svojo pogodbeno dogovorjeno odkupno pravico, nima več pomena, upnik pa je predlog za izdajo začasne odredbe umaknil iz tega razloga in ne zaradi izpolnitvenega ravnanja dolžnika.

7. Upnik v pritožbi trdi, da je predlog za izdajo sklepa o začasni odredbi umaknil izključno iz razloga, ker je prišlo do izpolnitve njegove terjatve, zaradi katere se je vodil postopek zavarovanja. Meni, da je vložil utemeljen predlog za izdajo začasne odredbe, saj je bila to edina možnost, da se dolžniku prepreči prekršitev upnikove predkupne pravice in prodaja poslovnega deleža v družbi C. d. o. o. tretji osebi, preden bi začela učinkovati upnikova odkupna pravica. Zaradi začasne odredbe je upnik dosegel uveljavitev svoje odkupne pravice in je torej dolžnik v celoti izpolnil upnikov zahtevek.

8. Uvodoma velja poudariti, da je v tej zadevi tekel samostojen postopek zavarovanja, pravdni postopek pa ni bi uveden. V postopku zavarovanja se uporabljajo določbe ZIZ, tudi o izvršilnih stroških (prim. 239. člen ZIZ). Te določbe mora tako upoštevati tudi pravdno sodišče (prim. 15. člen ZIZ). Določbe 38. člena ZIZ uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha ne izključujejo in niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Kako bo odločilo o stroških postopka, sta torej sodišču prve stopnje narekovala tudi peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ, po katerih mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili za izvršbo potrebni, upnik pa mora dolžniku povrniti tiste izvršilne stroške – in torej tudi stroške zavarovanja, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. 9. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je upnik predlog za zavarovanje z začasno odredbo vložil za zavarovanje svoje terjatve na sklenitev prodajne pogodbe z dolžnikom (za nakup 100% poslovnega deleža v družbi C. d. o. o.) na podlagi predkupne pravice. Predkupno pravico je imel do vključno 28. 8. 2020. Od 29. 8. 2020 dalje pa je bila v sodnem registru že na podlagi Pogodbe vpisana prepoved odsvojitve in obremenitve poslovnega deleža v korist upnika, in sicer v zavarovanje upnikove odkupne pravice v zvezi s tem poslovnim deležem. Tudi začasna odredba je bilo zato izdana le do 28. 8. 2020. Ne glede na ugotovitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, da je upnikov predlog umaknjen, je torej sodišče ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja, ker je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel, upnik pa tožbe ni vložil (oziroma pričel kakšnega drugega postopka za opravičilo začasne odredbe - prim. prvi odstavek 278. člena ZIZ). Upnik tudi v pritožbi trdi, da je prodajno pogodbo sklenil z uresničitvijo odkupne pravice, ta pa s postopkom zavarovanja ni povezana in je zato nerelevantna tudi pritožbena trditev, da dolžnik ni prekršil upnikove predkupne pravice. Poleg tega upnik svojega predloga ni umaknil pred vložitvijo ugovora dolžnika (4. 9. 2020), ampak je to storil šele 28. 9. 2020, kar je tudi po poteku roka za vložitev tožbe po sklepu o začasni odredbi (določen na 30 dni po prejemu začasne odredbe, to je 26. 9. 2020). V tej zadevi zato ni mogoče ugotoviti, da bili stroški, ki jih je imel upnik z zavarovanjem, za uveljavitev upnikovih pravic potrebni (prim. peti odstavek 38. člena ZIZ).

10. Dodati gre, da je sodišče prve stopnje že v sklepu o začasni odredbi ugotovilo, da si določila Pogodbe o pogojih predkupne pravice nasprotujejo: po 8. členu Pogodbe je bila predkupna pravica ustanovljena za kupnino in pod pogoji odkupne pravice, medtem ko 10. člen določa, da ima upnik v primeru uveljavljanja predkupne pravice pravico kupiti poslovni delež pod pogoji, ki bi jih imela tretja oseba. Tako predkupno pravico definira tudi Obligacijski zakonik - OZ v 507. členu: lastnik stvari (prodajalec) se zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji. Pritrditi gre torej dolžnikovemu stališču v ugovoru, da je upnik s predlogom za izdajo začasne odredbe preprečil dolžniku prodajo po tržnih pogojih. Dolžnik je zato utemeljeno vložil ugovor zoper sklep o začasni odredbi in v njem trdil, da je upnik lahko že takrat računal, da začasne odredbe ne bo upravičil. Odločitev sodišča prve stopnje, da je upnik tisti, ki je dolžniku dolžan povrniti stroške ugovora zoper začasno odredbo, je tako pravilna tudi upoštevaje šesti odstavek 38. člena ZIZ.

11. Ob dopolnilnem merilu uspeha, določenem v 154. členu ZPP (in ki se v postopku zavarovanju smiselno uporablja v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ) se izpodbijana odločitev prav tako izkaže za pravilno. Trditve, da je upnik v postopku zavarovanju v celoti uspel, ker je dolžnik izpolnil upnikov zahtevek, so upoštevaje zgoraj navedeno neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je upnik uveljavil svojo odkupno pravico zaradi poteka časa in brez dolžnikovega sodelovanja. Dolžnik je torej tisti, ki je v postopku zavarovanja v celoti uspel, saj upnik izdane začasne odredbe ni upravičil. Ker torej upnik izpolnitve ni prejel na podlagi začasne odredbe, se neutemeljeno sklicuje tudi na odločitev Vrhovnega sodišča v sodbi II Ips 258/2016 z dne 12. 1. 2016, v kateri je to odločilo, da kadar upnik prejme izpolnitev na podlagi regulacijske začasne odredbe in je bila izpolnitev začasne odredbe enaka kot zavarovana terjatev, sodišče zavrne njegov (dajatveni) tožbeni zahtevek, saj tožeča stranka z izpolnitvijo izgubi pravni interes za dajatveni zahtevek. Le ponoviti gre, da upnik izpolnitve ni prejel na podlagi uresničitve svoje predkupne pravice, ki je bila zavarovana z začasno odredbo, temveč na podlagi uresničitve odkupne pravice (in to po preteku veljavnosti začasne odredbe).

12. Posledično tako ni mogoče pritrditi niti pritožbenim trditvam, da odločitev vrhovnega sodišča dokazuje, da upnik po izpolnitvi terjatve ni imel na voljo tožbe zoper dolžnika in se postopek zavarovanja ni mogel zaključiti drugače kot z razveljavitvijo opravljenih dejanj zavarovanja. V konkretnem primeru mora prav zato upnik nositi stroške ugovora dolžnika. Pritožbene trditve, da se prvi odstavek 158. člena ZPP ne nanaša zgolj na primere, ko tožena stranka izpolni tožbeni zahtevek prostovoljno, temveč tudi na situacije, ko tožena stranka izpolni tožbeni zahtevek ob priliki prisilne izvršbe (VSL sklep I Cp 1940/05 z dne 18. 5. 2005), so nerelevantne, saj je situacija v tem postopku drugačna.

13. Ker je upnik uresničil svojo odkupno pravico v skladu s Pogodbo, so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da bi dolžnik predkupno oziroma odkupno pravico prekršil s tem, ko bi poslovni delež prodal tretji osebi, izpolnil pa bi jo, če poslovnega deleža ne bi prodal tretji osebi. Predkupno pravico bi dolžnik kršil le s tem, ko upnika kot predkupnega upravičenca ne bi obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji (prim. 507. člen Obligacijskega zakonika). To, da dolžnik na koncu poslovnega deleža vendarle ni prodal tretji osebi, pa avtomatično ne pomeni, da je upnik uspel v postopku zavarovanja, niti, da je predlog umaknil zaradi izpolnitve dolžnika. Upnik tudi s stalnim (nepravilnim) poimenovanjem predkupne pravice kot odkupne, kot da bi šlo le za popravek ali dopolnitev istega pravnega instituta (»predkupno oziroma odkupno« pravico), ne more uspeti.

14. S tem je višje sodišče odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožba je neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).