Jedro

Pravica dediča do nujnega deleža je verjetnejša od ugovora vračunanja daril.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi: „II. Dedinjo F. J. se napoti na pravdo z zahtevkom za ugotovitev, da se D. H. v njen dedni delež po pokojni F. S. vračuna darilo v vrednosti ½ stanovanja na parc. št. 903/2 k.o.“X. II. V preostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka) in dedinjo F. J. napotilo na pravdo, da zoper D. H. vloži tožbo na ugotovitev, da je bilo stanovanje, ki je bilo podarjeno z darilno pogodbo z dne 24. 2. 1982 (na parc. št. 903/2 k.o. X.) skupno premoženje zapustnice F. S. in njenega moža R. S. in je dedinja D. H. dedno odpravljena, ker je od zapustnice prejela darilo (II. točka izreka). Za vložitev tožbe je določilo rok 30 dni po pravnomočnosti sklepa ter opozorilo na posledice, če na pravdo napotena dedinja tega ne bo storila (III. točka izreka). Zapuščinski postopek je prekinilo za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, če bo v tem roku vložena ustrezna tožba (IV. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dedinja F. J. Meni, da bi morala biti na pravdo napotena njena sodedinja. Ker je bilo stanovanje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze med F. S. in R. S., je bolj verjetno, da gre za njuno skupno premoženje. D. H. je zato tista, ki bi to dejstvo morala izpodbijati. Vztraja, da je slednja že dedno odpravljena. Opozarja na zapis v oporoki R. S., da je bilo v darilni pogodbi z dne 24. 2. 1982 sicer res zapisano, da sta hči in zet z lastnim delom, nad garažami in ropotarnico na parceli št. 903/2 k.o. X., zgradila stanovanje, vendar je bilo to stanovanje izdelano s skupnimi sredstvi in delom obdarjencev, kot tudi delom in materialom, ki ga je kupila njegova žena, tj. pokojna F. S. Najmanj polovico tega stanovanja je zato treba šteti za darilo dano D. H. Pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev spremeni tako, da zaradi ugotovitve, da ji pripada nujni delež po materi F. S., na pravdo napoti dedinjo D. H. 3. Dedinja D. H. na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožnica je v teku postopka pred sodiščem prve stopnje trdila, pri tem pa vztraja tudi v pritožbi, da je sodedinja D. H. že dedno odpravljena, ker je od zapustnice kot darilo prejela najmanj polovico nepremičnine – to je stanovanja v objektu, ki stoji na parc. št. 903/2, k.o. X. Darilno pogodbo je kot darovalec sklenil le pok. R. S., v njej pa je zapisano tudi, da sta stanovanje z lastnim delom in sredstvi zgradila D. H. in njen mož. Ne glede na to je po mnenju pritožnice potrebno upoštevati, da je bilo stanovanje zgrajeno tudi z delom in materialom zapustnice v času njene zakonske zveze z S. F. in je zato ½ stanovanja, ki je bilo podarjeno, darilo zapustnice.

6. Dedinja D. H. je trditvi, da je s strani zapustnice prejela darilo, to je vrednost najmanj ½ stanovanja, nasprotovala. Trdila je, da sta z možem stanovanje z dovoljenjem pok. očeta zgradila sama in ne gre za darilo. Tudi če bi šlo, pa gre za darilo očeta.

7. Sodišče prve stopnje je glede na takšne trditve pravilno ugotovilo, da je med dedinjama prišlo do spora o dejstvih (ali je bilo darilo s strani zapustnice dano ali ne in v kakšni vrednosti), od katerih je odvisna velikost dednih deležev, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka 2. odstavka 210. člena Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD), ki terja prekinitev zapuščinskega postopka.

8. Po 1. odstavku sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Pritožnica zmotno meni, da je njena pravica bolj verjetna od pravice dedinje D. H. Upoštevajoč, da zapustnica pri sklepanju darilne pogodbe kot pogodbena stranka ni sodelovala, saj je kot darovalec nastopal le R. S., ter ob odsotnosti dokazil o trditvah pritožnice, je zaključek sodišča prve stopnje, da so njene trditve o danem darilu s strani zapustnice, manj verjetne, pravilen. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo tudi na večinsko sodno prakso, v skladu s katero je pravica dediča do nujnega deleža verjetnejša od ugovora vračunanja daril (1). Sodišče druge stopnje pa dodaja, da je napotitev pravilna tudi z vidika pravične razporeditve trditvenega in dokaznega bremena, saj je pritožnica tista, ki zatrjuje pozitivno dejstvo (da je sodedinja D. H. za časa življenja zapustnice prejela darilo, ki se vračuna v njen dedni delež).

9. Po uradni dolžnosti pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno oblikovalo napotitveni izrek, saj je potrebno pritožnico napotiti na pravdo z zahtevkom na ugotovitev, da se D. H. v njen dedni delež po pokojni F. S. vračuna darilo v vrednosti ½ stanovanja na parc. št. 903/2 k.o. X. (2). Na kakšni dejanski in pravni podlagi bo na pravdo napotena dedinja nato utemeljila tak zahtevek, ni stvar napotitvenega sklepa.

10. V celoti zmotna pa je napotitev pritožnice na ugotovitev, da je D. H. dedno odpravljena. S takšno trditvijo pritožnica zasleduje ugotovitev, da je vrednost spornega darila enaka ali da presega vrednost nujnega dednega deleža. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno po tem, ko bo ugotovljeno, ali je bilo darilo s strani zapustnice bilo dano ali ne, rešiti zapuščinsko sodišče. V svojem bistvu gre le za modaliteto delitve zapuščine v okviru katere zapuščinsko sodišče ugotovi vrednost zapuščine zaradi izračuna nujnega deleža in preveri njegovo pokritost s prejetim darilom.

11. Pritožba je glede na obrazloženo delno utemeljena. Pritožbeno sodišče je v izpodbijani sklep poseglo tako, da je izrek v II. točki izpodbijanega sklepa ustrezno spremenilo (3. alineja 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 163. členom ZD). V preostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. alineja 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

12. Pritožnica stroškov s pritožbo ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

(1) Tako tudi Kreč – Pavi, Komentar Zakona o nasledjivanju (sa sudskom praksom), Narodne novine, Zagreb, 1964, str. 716. (2) Glej dr. Mateja Končina Peternel, Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, Podjetje in delo 2008, št. 6-7, povezava do dokumenta na portalu IUS-INFO, str. 3 od 6.